Ivan Dragičevič 2 - videc
(Pogovor z Ivanom Dragičevičem Revija Odmev Medjugorja 1/2005)

Ivan Dragičevič

KO PRIDE GOSPA - KOT BI PRINASALA VSO LEPOTO

"Ganjen sem, ko gledam toliko romarjev, ki se spovedujejo in molijo,"pravi Ivan v pogovoru.

- Ivan, po tolikih letih srečevanj z Gospo - kako gledate zdaj na same začetke?

Ko o tem premišljujem, bi rekel, da šele danes dojemam veličino resničnega dogajanja. Takrat sem bil vase zaprt otrok. V šolo sem hodil sam, v cerkev sem hodil kot vsi drugi otroci. Posebne duhovnosti nisem poznal. Sam začetek prikazovanj je bil zame, v mojem 16. letu, preprosto pretežak. Toda, če je moje srce takrat zdržalo, sem prepričan, da bo zdržalo še vse. Na vsako srečanje z Gospo sem odhajal v pričakovanju obenem v bojazni, kaj bo, če bom naredil kaj napak. Tak sem bil približno pol leta.

- Kaj pa se je prvi dan, to je 24.junija 1981 sploh zgodilo?

Natančno vem. Bila je sreda. Vrnil sem se od maše in s fanti odšel na travnik igrat nogomet. Ko smo se vračali domov, smo med potjo srečali Mirjano in Ivanko. Fantje so ju vprašali, kam gresta. Odgovorili sta jim, da gresta na sprehod in pogledat za ovcami. Jaz se v tistem času z dekleti nisem kaj dosti pogovarjal.

Potem smo odšli dalje Bil sem polen in utrujen in sem se želel domov preobleči Potem sva s prijateljem odšla k Ivanki gledat košarko na televiziji Ob polčasu sva odšla na moj dom, da bi neka) pojedla Ko sva se vračala, sva počasi jedla in mimogrede pobrala kako zeleno jabolko Tedaj pa sva iz daljave zaslišala glas, ki je klical mene "Ivan, Ivan, pridi, boš videl Gospo'" Niti pred seboj niti za seboj nisem videl nikogar. Pot je bila nepregledna, polna grmovja, polna trnja Šla sva naprej in pri neki hiši blizu plavega križa sem zaslišal glas, ki je bil vedno bližji Tedaj sem zagledal Vicko, ki je tekla proti nama in vsa prestrašena klicala, naj prideva gledat Gospo. .Nisem vedel, o čem govori Videl pa sem, da se nekaj godi. Vicko sem poznal iz šole in vedel sem, da ima poseben značaj, toda takrat sem jo doživel popolnoma drugače Ko smo šli skupaj z njo do tistega mesta, smo opazili Mirjano in Ivanko, kako klečita in gledata proti hribu. Vicka mi je pokazala v katero smer naj pogledam Ko sem zagledal Gospo kakih 100 m pred seboj, sem se tako prestrašil, da se nisem ozrl na nikogar, ampak sem panično pobegnil domov. Zaprl sem se v sobo in z nikomer nisem govoril Še danes ne morem opisati tistega strahu, ki sem ga takrat doživel.

- Kako se spominjate Gospe, njene podobe s tistega prvega srečanja?

Gospa je prišla v prelepi svetlobi, bila je primerno velika, neizmerno čudovita Ta pogled je trajal 2, 3 sekunde. Zaradi silnega strahu nisem mogel nič. Ušel sem in bežal, bežal...

- Kako ste s tem, kar ste doživeli, prebili prvo noč m kako je bilo naslednje jutro?

Cela noč mi je minila v premišljevanju in pričakovanju, kaj bo jutri. Kaj, če pride v mojo sobo? Kam naj pobegnem?
Naslednji dan so že vsi v vasi vedeli, kaj se je zgodilo. Popoldne se je zbralo veliko ljudi, in ko smo odšli proti hribu, je prišel ambulantni avto in nas otroke odpeljal v Mostar na pogovor k dr. Vujeviču. Jaz sem vstopil prvi. Ko sem prišel iz sobe, ostalih ni bilo več - ponje so prišli starši in jih odpeljali s seboj. Mene pa je peljal domov moj stric, ki je služboval v Čitluku.
Doma pa me je čakala Gospa. Občutil sem njeno bližino. Ves prestrašen in s tresočimi nogami sem pokleknil in sklenil roke v molitvi. Tiho je prišla k meni, mi položila roko na ramo in rekla "Ne boj se! Jaz sem tvoja Mati. Ničesar se ne boj!"
Takrat sem imel jaz prikazanje doma, drugi so bili na Hribu.

- Vem, da ste velikokrat rekli, da se Gospejina lepota ne more opisati. Pa vendar, mogoče bi nam pa vsaj malo lahko pričarali, kako lepa je?

Gospo pri vsakem srečanju vidim tako, kot vas zdajle. Ima zadržane, umirjene gibe, njen glas je tako harmoničen, prijeten in drag, da se mu ne morete upirati. Ko govori - kot bi pela, a ne poje. In vse to preveva posebna ljubezen, ki iz nje prehaja name. Dovolj jo je samo gledati in nič govoriti. Izžareva poseben mir in srečo. Njena lepota se res ne more opisati Ko prihaja - kot bi prinašala delček raja in vso njegovo lepoto.

- Ste mar videli lepoto raja?

Ko me je Gospa leta 1988 vprašala, če želim videti nebesa, sem ji v trenutku rekel - dobro. Toda jaz si tega v resnici nisem želel. Naslednji dan je Gospa prišla prej in pred menoj se je odprl raj. Stal sem na njeni levi in skupaj sva gledala neizmerno lepoto. To ni bilo kot na filmskem platnu. Bilo je kot odpiranje nebes, v katerih ni bilo ne začetka ne konca. Vse v brezkončnosti, v kateri se vidi raj, njegova lepota, ljudje, ki mirno hodijo po cvetnih stezah, molijo, pojejo, oblečeni so v dolge bele in plave halje, stari od 30 do 35 let. Vsi so v svetlobi, lepi, brez gub, srečnih, žarečih obrazov. Raj sem vedno doživljal kot nekaj lepega, toda to je bilo 'šokantno' lepo. Gospa je bila vesela, ko je videla, kakšna je moja sreča. Zaradi silnega razburjenja niti besede nisem mogel spregovoriti. Šele tretji dan sem prišel k sebi in Gospa je videla, da se šele takrat spet lahko z menoj pogovarja.

Preprosto - to je tisto, česar človeško oko še ni videlo in česar si človek sploh ne more predstavljati.

- Vsak dan imate prikazovanje. 0 čem se pogovarjate z Gospo?

Vsak dan je z Gospo novo srečanje in nova tema, o kateri se pogovarjava Ponavadi določa temo pogovora ona, med pogovorom pa prosimo za nekoga ali pa vprašamo za njeno mišljenje o kaki stvari, o kakem človeku. Pogovarjava se o družinah, o skrivnostih, ki za svet, za človeštvo niso dobre. Sporočila, ki so za svet, navadno daje preko Marije, manj preko mene. Gospa v zadnjem času posebej prosi, da molimo za trdno vero duhovnikov.

- Ali ji kaj poveste o svojih težavah?

Ona preprosto vse ve! Velikokrat me preseneti in prehiti in mi pove tisto, kar sem jo hotel vprašati.

- Zakaj Gospa na koncu vsakega sporočila reče: "Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!" Ali je to njena vzgoja, ali nas tako uči lepega obnašanja?

To je v njej. Pričakuje. Upa, da bodo njeni otroci prišli k njej. Kot mati nas na neki način želi motivirati. Svoje besede na začetku in na koncu sporočila napolnjuje bogastvo ljubezni, ki jo ima. Tega ni mogoče opisati Mnogi ljudje gredo preko njenih sporočil, ona to ve, toda upa, kar je spet znak njene ljubezni do nas.

- Mnogi se sprašujejo, zakaj prihaja Gospa toliko let. Kaj želi od nas?

Potujem po vsem svetu. Posebno me zadnjih 12 let sprašujejo verniki, laiki in duhovniki, zakaj Gospa prihaja toliko časa, zakaj so prikazovanja vsak dan, saj vendar imamo Cerkev, zakramente, Sveto pismo. In odgovorim jim "Res imamo Cerkev, imamo zakramente, imamo Sveto pismo, toda Gospa postavlja čisto drugo vprašanje: "Dragi otroci, ali vi vse to, kar imate, živite?'" To ]e važen vzrok, zakaj je Gospa tako dolgo z nami.
Na začetku prikazovanj nam je rekla "Dragi otroci! Pošilja me moj Sin, da vam pomagam Mir, mir, mir! Naj bo mir! ' Mir mora priti od človeka od Boga do ljudi. In kar je najvažnejše, kot pravi Gospa: "Dragi otroci! Ta svet, to človeštvo je v veliki nevarnosti in mu preti, da se uniči. " Bog ne bo uničil sveta, ampak ga bo uničil človek sam, uničil bo samega sebe z vojnami, preko družin, preko abortusov. Zato Gospa govori: "Dragi ottoci! Moj Sin je dopustil, da tako dolgo ostajam z vami, ker vam želim pomagati, želim biti z vami, želim vas zaščititi "

- Ivan, srečujete tudi ljudi, ki delujejo v politiki. Kaj oni rečejo o Medjugorju?

Večina srečanj so srečanja z verniki. Verniki, ki delujejo v politiki kakega naroda, delujejo zelo odprto do Gospejinih sporočil in se zelo trudijo, da bi sporočila vnesli v svoje družine in so dobri apostoli, dobri nosilci Gospejinih sporočil In so drugi politiki, ki govorijo o miru, a ga ne živijo. Ko ]e treba tak mir uresničiti, ga uresničujejo težko, ker obstajajo mnoge ovire, ki pa jih ne znajo odstraniti Bog je dal politikom in državnikom oblast, da bi z njo širili mir in dobro. Vsaka oblast brez Boga je brezvladje - in to bi rad povedal ljudem.

- Družinski človek ste. Kako organizirate življenje v druzini?

Poročen sem z Američanko. Imava tri otroke. Kristina je stara devet let, Mihaela pet let in Daniel bo star tri leta. Deloma živimo v Bostonu, kjer hodijo otroci v šolo, poleti pa smo v Medjugorju. Živimo skladno, v pravi ljubezni. Skušamo živeti po tem, kar Gospa želi od nas. Ona nas usmerja, nam daje navodila, uči nas. Dan začenjamo s skupno jutranjo molitvijo, preberemo kaj iz kake knjige ali slikanice, primerne otrokom, molimo. Svoje otroke vzgajamo z veliko ljubeznijo in na opozorilni znak naredimo vse, da jih zaščitimo pred negativnimi zunanjimi vplivi. Žena gre k jutranji maši, jaz k popoldanski oz večerni. Ko pridejo otroci iz šole, se odpočijejo, potem se z rožnim vencem skupaj pripravljamo na srečanje ob 18 uri in na prikazanje. Otroci že vse vedo, iz svoje sobe prinesejo rožne venčke in pridejo v dnevno sobo.

Zvečer gredo otroci spat okoli osme ure, midva pa ostaneva pri večerni zaključni molitvi. Bereva posamezne odlomke iz evangelijev, se ob njih ustaviva in premišljujeva. Moliva 7 Očenašev, Zdravamarij in Slava Očetu. To je prva molitev, ki jo je Gospa želela. Šele pozneje je želela, da molimo rožni venec. Pogovarjava se o tem, kar se je zgodilo čez dan. Kaj je bilo dobro, kaj moramo spremeniti in kaj moramo narediti.

- Gotovo je lepo gledati otročičke, kako molijo, medtem, ko njihov oče pričakuje srečanje z Gospo.

Ko jih vidim, kako z rožnim venčkom v rokah klečijo stisnjeni ob meni, me prevevajo posebni občutki. Otroci občutijo Gospejino navzočnost in to je trenutek, ko je res treba biti z njimi in videti, kako v resnici doživljajo to srečanje. Radi se pogovarjajo z menoj o tem, kaj je Gospa ta dan rekla. Vprašujejo, če je bila zadovoljna z njimi, kaj jim sporoča. Občutek za Gospo je v njih.

Gospa daje sporočila za mojo družino. Z ženo premišljujeva o njih. Gospa nikoli ne kritizira, ampak vodi in vzgaja kot mati.

- Se bojite, da se bodo prikazovanja nehala?

Vsak dan se bojim, da se bodo končala. Če se spomnim na Jakova, Mirjano in Ivanko, kako je nanje delovalo prenehanje prikazovanj, me je že strah samo pomisliti na to. Moje življenje od 16 leta dalje vodi Gospa in ona je moja Mati. Ne znam opisati tega. . To je nepopisna ljubezen.

- Mnoge zanima, do kdaj bodo trajala prikazovanja in kdaj se bo zvedelo o skrivnostih, ki so vam zaupane?

Mi ne vemo, do kdaj bodo trajala prikazovanja, saj smo samo orodje v Gospejinih rokah. Skrivnosti bodo objavljene, ko bo za to prišel čas. Skrivnosti za svet niso dobre in moliti moramo, da bi se ublažile.

- Vsi vidci živite v družini. Očitno vas je Gospa pripravljala za civilno življenje. Nihče od vas ni stopil na pot duhovništva in redovništva.

Ne vem, koliko vam je znano jaz sem vstopil v semenišče, kjer pa sem naletel na nerazumevanje, na nesprejemanje, na močan pritisk s strani... V glavnem, moral sem se vrniti Vsi tisti, ki nas grajajo, morajo dojeti, da je zakrament zakona sveta stvar. Mi smo izbrali to pot. Veliko sem molil, se z Gospo pogovarjal o tem in ona mi je vedno govorila, naj se ne bojim, ker me bo ona vodila in usmerjala. Svojo ženo sem spoznal čisto slučajno leta 1989 tu v Medjugorju. Štiri leta sva se pripravljala na zakon na vseh nivojih in leta 1994 sva se poročila. Moja žena je imela pred seboj kariero, toda vse je pustila in prišla sem v Medjugorje. Tu sta se je Bog m Gospa tako dotaknila s svojim prstom, da se je 'na veliko' spremenila. V domači župniji je dve leti delovala v župnijskem uradu. Gospa naju je zbližala in pripeljala do tu, in ko se imata dva rada in se želita poročiti, potem ni težko.

Mogoče je Bog hotel, da jaz preko tega zakona in s svojo mistično potjo v Ameriki s tem, da nosim Gospejina sporočila in delujem v ameriškem javnem in cerkvenem življenju, ustvarimo tisto, kar se leta v Ameriki ni moglo narediti.

- Ivan, imate kakšno sporočilo za nase bralce?

Vernim bralcem obljubim, da bom pri večernem srečanju z Gospo priporočil vse tiste, ki bodo to brali, posebno tiste, ki delajo za revijo. Naj vas Gospa blagoslovi in da moč, da še naprej vztrajate pri širjenju Božje besede.
(Glas mira)

Skupaj - ogledi vseh strani: