Paddy Kelly - The Kelly family Medjugorje 2008 & 2001

Paddy Kelly - Medžugorje - Festival 2008 - SLO            >>> Paddy Kelly - predavanje 2001 >>>
Predavanje 5. avgusta 2008 (dopoldne); brat John Paul Mary (Paddy Kelly) in brat John Thomas

JP: Hvaljen Jezus in Marija!
Začnimo z molitvijo.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Oče naš…
Pisano je: Božja beseda je živa in učinkovita.
Živa v smislu, da je živeča v tistih, ki jo slišijo takšno, kakršna je. Kajti pisano je: sprejeli ste jo, ne kot človeško besedo ampak kot Božjo besedo, kar resnično je. Učinkovita pa, ker dela to, kar pripoveduje; v tistih, ki jo ne samo slišijo, ampak živijo in delajo po njej.
Včeraj smo govorili o mladem fantu, ki je sprejel izgubo vsega, da bi pridobil Kristusa.

Zaključili smo jeseni leta 2004, ko je naredil prvi korak v posvečeno življenje in začel slediti Jezusu v skupnosti svetega Janeza. Sedaj si oglejmo njegovo novo življenje, tako da bomo poslušali božjo besedo. Sveti Janez evangelist in apostol, učenec, ki ga je Jezus ljubil je v svojem prvem pismu zapisal: »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja. In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo. Kar smo torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno.«

Sveti Janez piše o izkustvu. O tem, kar smo slišali in videli s svojimi očmi. To je človeško izkustvo Nečesa oz. Nekoga. Nekoga božanskega – Besede življenja. Večnega življenja, o katerem je v evangeliju napisal: In beseda je postala meso in prebivala med nami. Odkril je božje in človeško – Boga v človeku Jezusu Kristusu. Včeraj smo slišal, kako je mladenič začel okušati to v molitvi in ko je zaključil tiste duhovne vaje, po katerih je govoril svojim bratom in sestram: Jezus je Bog, Jezus je Bog.
Poglejmo sedaj začetek nove izkušnje svetega Janeza. Poslušali bomo evangelij po Janezu.
»Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrni, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.«
Sveti Janez je eden od dveh apostolov, ki sta bila prej učenca Janeza Krstnika. Poznal ga je veliki duhovnik in ribarjenje, s katerim se je ukvarjala vsa njegova družina, je bilo njegovo vsakodnevno opravilo. Lahko bi ustvaril dobro kariero.
Ampak on je iskal. Želel je bolj polno življenje. Zato je kljub temu, kar so mislili farizeji, in kljub sovraštvu, ki ga je do Janeza Krstnika gojil Herod, in kljub težkim puščavskim pogojem, sledil Janezu Krstniku in ga izbral za svojega prvega učitelja.
Sedaj pa nam bo brat John Thomas povedal, zakaj je Janez Krstnik pokazal na Jezusa in ga imenoval Jagnje Božje.

JT: Tema Božjega Jagnjeta se pojavlja v vsej Božji besedi. Sveti Janez v Razodetju vidi
zaklano jagnje. V 1. Mojzesovi knjigi vidimo epizodo z Abrahamom in Izakom. Abraham je pripravljen žrtvovati svojega sina. Sooči se z vprašanjem, ki želi streti njegovo očetovsko srce: »Oče, tukaj je nož in tukaj je ogenj. Toda kje je jagnje za daritev?« To je vprašanje nedolžnega. V tistem času sta žrtveno jagnje in tisti nedolžni še dve različni stvari; v Jezusu se to združi. Janez Krstnik pravi: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta!« Besede, ki jih vsak dan ponavljamo pri maši. S temi besedami smo zedinjeni z Janezom Krstnikom in izkušnjo ljubezni, ki so jo imeli prvi učenci. Janez Krstnik ne kaže na nekaj oddaljenega ampak na osebo, ki se ji splača slediti. Po teh besedah začnejo učenci slediti Jezusu.
Tukaj lahko vidimo dve Jezusovi reakciji.
Prvič; Jezus se obrne in jih gleda. Pustiti moramo, da se nas dotakne Jezusov pogled. Tukaj in danes bi si morali zastaviti vprašanje: kakšen pogled Jezus usmerja proti meni? Janez Pavel II. nam je v smernicah za novo tisočletje svetoval, da v kontemplaciji opazujemo Jezusovo obličje. Kakšna je moja kontemplacija Jezusovega obličja?
Druga stvar pa je Jezusovo vprašanje: »Kaj iščeta?« To v bistvu pomeni enako kakor: »Kaj želita?« Danes si tega vprašanja pravzaprav ne postavljamo prepogosto. Živimo v obdobju praznine. Zato danes Jezus ponovno prebuja našo željo. Če mi slediš, kaj pravzaprav iščeš? Edini mogoč odgovor, ki ga najdeta učenca, je: »Učitelj, kje prebivaš?« V svojem bistvu iščemo izvor ljubezni. Gremo k izvoru modrosti.
Mislim, da je to eden od razlogov, da prihajamo sem, v Međugorje.

JP: In to srečanje z Jezusovim pogledom, z njegovim obličjem, ta prva izkušnja ljubezni, se
je čez nekaj let nadaljevalo in doseglo vrhunec v trenutku intimnosti med zadnjo večerjo, ko je Jezus ustanovil sveto evharistijo in apostole posvetil v duhovnike. Takrat je pustil, da je sveti Janez počival na njegovem srcu. In ko je tako počival, je Jezus z njim delil svoje skrivnosti, kakor to počnejo prijatelji. Velika skrivnost tega trenutka je njegova rana – trenutek, ko ga bo Juda izdal. Rana njegovega srca, ker ljubezen ni ljubljena. Ljubezen, ki jo ima sveti Janez do Jezusa, ga bo vodila vso pot do križa, kjer bo spoznal, da je edini izmed apostolov, ki je bil zvest in je bil ob svojem prijatelju Jezusu, ko ga je ta najbolj potreboval. Prisluhnimo sedaj temu trenutku Janezove izkušnje.

»Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Kleopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi«

JT: Radi pomislimo na to, da so te besede osnovni temelj našega življenja. Janez se je obrnil
proti križanemu Kristusu, on pa ga je usmeril proti Mariji in Marijo proti Janezu. Kakšno je njeno mesto v njegovem življenju? On ji bo dal Jezusa, ona pa ga bo usmerjala k Jezusu. V Janezovem evangeliju Marija izreče samo dva stavka. Jezusu pravi: »Vina nimajo.« Služabnikom v Kani pa: »Karkoli vam reče, to storite.« In prav te besede nam govori, ko gleda križanega Jezusa. Evangeljski odlomek, ki smo ga prebrali, se zaključi tako, da Janez vzame Marijo k sebi.
Tudi ti vzemi Marijo k sebi in ona te bo vzela v svoje srce. Spremenila bo tvoje življenje in odprla ga bo za Jezusa.

JP: Za vsakega od nas je mesto v evangeliju. Za vsakega od nas je mesto v današnjem živem
evangeliju. Sveti Janez v svojem prvem pismu zapiše o Jezusu: »Bog želi izgovoriti
besedo življenja v vsakem od nas.«
Prva, ki je rekla »DA« božjim načrtom je bila Marija, ko je rekla: »Naj se mi zgodi po tvoji besedi.« Ponavljam: »Naj se mi zgodi po tvoji besedi.« Zato se je v njenem telesu lahko utelesila večna božja Beseda – ista beseda, ki se želi utelesiti tudi v življenju vsakega izmed nas. Bog nas ne sili. Toda pričakuje naš »DA«, kakor ga je izrekla Marija.
Sedaj verjetno želite vprašati: »Kaj moramo storiti?«
Zelo preprosto je, ampak hkrati zelo težko, kajti naš razum nam to vedno znova preprečuje. Vedno hočemo najprej razumeti in šele nato verovati, namesto da bi najprej verjeli in šele nato razumeli. Vsi smo poklicani, da sledimo Mariji v njenem »DA« in na ta način najdemo svojo pravo identiteto. Včeraj smo videli, kako se je mladenič spraševal: »Kdo sem? Od kod sem? Kam grem?« In šele v Jezusovem obličju je odkril svoj pravi obraz. To srečanje se je zgodilo po Mariji. In po njej ta odnos z Jezusom raste še naprej. Toda, kje se vse to konča? Ko poznamo Jezusa, kaj potem? Jezus nas vodi k Očetu. Iz nas dela novega Jezusa. Postanemo njegovi bratje. Postanemo otroci Boga. Postanemo sinovi v Sinu. Zato sedaj, preden se obrnemo k Očetu, prosimo brata Johna Thomasa, da nam pove, kaj se je s svetim Janezom zgodilo po križu in po Jezusovem vstajenju.

JT: Samo za zaključek…
»Ko ga je Peter zagledal (svetega Janeza op.), je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?«
Jezus pa mu je dejal: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!«
Zdi se, da Jezus želi, da duh svetega Janeza živi naprej. Kaj je sveti Janez v današnji Cerkvi?
Dajem vam tri odgovore.
Najprej je ljubezen. Iti moramo k izvoru ljubezni. To pa je srce Križanega.
Nadalje je vera. Sveti Janez je tisti, ki je v grob vstopil v luči vere. Vera premaguje vse naše smrti.
Nazadnje je upanje. Razodetje se konča s temi besedami: »Maranatha, pridi, Gospod Jezus!« Jezus bo prišel, in nas usmeril proti Očetu.

JP: Danes vas vabim, da daste svoje življenje Bogu, da izgovorite svoj »DA«, da naredite
dejanje vere, kajti potem boste vedeli kdo ste, od kod ste in kam greste. Kajti pisano je: »Tisti, ki jih vodi Božji Duh, so sinovi Boga. Niste namreč prejeli Duha suženjstva, da bi še naprej živeli v strahu, ampak ste prejeli Duha posinovljenja v katerem kličemo: Abba, Oče!«


PESEM: Abba, Father...

Predavanje - 2. del:
Predavanje smo spet začeli z molitvijo, nato je 'Paddy' začel s premišljevanjem:

JP: V Svetem pismu je zapisano: Božja beseda je živa in učinkovita. Živa - to je živeča v tistih, ki jo slišijo takšno, kakršna je. Kajti pisano je: Sprejeli ste jo, ne kot človeško besedo ampak kot Božjo besedo, kar resnično je. Učinkovita pa je, ker dela to, kar pripoveduje v tistih, ki jo ne samo slišijo, ampak živijo in delaj o po njej. Včeraj smo govorili o mladem fantu, ki je sprejel izgubo vsega, da bi pridobil Kristusa. To je bilo jeseni leta 2004. Takrat je naredil prvi korak v posvečeno življenje in začel slediti Jezusu v Skupnosti sv. Janeza. Zdaj si oglejmo njegovo življenje tako, da bomo poslušali Božjo besedo: Sv. Janez, apostol in evangelist, učenec, ki ga je Jezus ljubil, je v svojem prvem pismu zapisal: "Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in kar so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja. In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo. Kar smo tore] videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami - in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno."
Sv. Janez piše o izkustvu. O tem, kar smo slišali in videli s svojimi očmi. To je človeško izkustvo Nečesa, ozirom Nekoga. Nekoga božanskega - Besede življenja, večnega življenja, o katerem je v evangeliju napisal: In Beseda je postala meso in je prebivala med nami. Odkril je Božje in človeško - Boga v človeku Jezusu Kristusu.
Včeraj smo slišali, kako je mladenič začel okušati to v molitvi in, ko je zaključil tiste duhovne vaje, je glasno sporočal svojim bratom in sestram:
Jezus je Bog, Jezus je.
»Poglejmo začetek nove izkušnje sv. Janeza. Brali bomo njegov evangelij: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla sta za Jezusom. Jews pa se je obrnil in, ko je videl, da gresta za njim, jima je rekel: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla!«
Sv. Janez je eden od dveh apostolov, ki sta bila prej učenca Janeza Krstnika. Poznal ga je veliki duhovnik in ribarjenje, s katerim se je ukvarjala vsa njegova družina, je bilo njegovo vsakodnevno opravilo. Lahko bi ustvaril dobro kariero. Ampak - on je iskal ... Želel je bolj polno življenje. Zato je kljub temu kar so mislili farizeji in kljub sovraštvu, ki ga je do Janeza Krstnika gojil Herod in kljub  težkim puščavskim pogojem sledil Janezu Krstniku in ga izbral za svojega prvega učitelja.«

JT: Nadaljeval je br. John Thomas in povedal, zakaj je Janez Krstnik pokazal na Jezusa in ga imenoval Jagnje Božje: »Tema Božjega Jagnjeta se pojavlja v vsej Božji besedi. Sv. Janez v Razodetju vidi zaklano jagnje. V 1. Mojzesovi knjigi vidimo epizodo z Abrahamom in Izakom. Abraham je pripravljen žrtvovati svojega sina. Sooči se z vprašanjem, ki more streti njegovo očetovsko srce: »Oče, tukaj je nož in tukaj je ogenj. Toda, kje je jagnje za daritev?« To je vprašanje nedolžnega. V tistem času sta žrtveno jagnje in tisti nedolžni še dve različni stvari; v Jezusu se to združi.
Janez Krstnik pravi: »Glejte Jagnje Božje, ki odvzema grehe sveta!« Besede, ki jih vsak dan ponavljamo pri sv. maši. S temi
besedami smo zedinjeni z Janezom Krstnikom in z izkušnjo ljubezni, ki so jo imeli prvi učenci. Janez Krstnik ne kaže na nekaj oddaljenega ampak na osebo, ki se ji splača slediti. Po teh besedah začnejo učenci hoditi za Jezusom. Tukaj lahko vidimo dve Jezusovi reakciji. Prvič: Jezus se obrne in jih gleda. Pustiti moramo, da se nas dotakne Jezusov ogled. Tukaj in danes bi si morali zastaviti vprašanje: S kakšnim pogledom gleda Jezus mene?
Janez Pavel II. nam je v smernicah za novo tisočletje svetoval, naj v kontemplaciji opazujemo Jezusovo obličje. Kakšno je moje razmišljanje o Jezusovem obličju?
Druga stvar pa je Jezusovo vprašanje: »Kaj iščeta?« To v bistvu pomeni enako kot: Kaj želita? Danes si tega vprašanja ne postavljamo prav pogosto. Živimo v obdobju praznine. Zato Jezus ponovno prebuja našo željo: Če mi slediš - kaj pravzaprav iščeš? Edini možen odgovor, ki ga najdeta učenca je: »Učitelj, kje prebivaš?« Mislim, daje to eden od razlogov, da prihajamo v Medžugorje.

JP: Za vsakega od nas je mesto v evangeliju. Za vsakega od nas je mesto v današnjem živem evangeliju. Sv. Janez v svojem prvem pismu zapiše o Jezusu: Bog želi izgovoriti Besedo, življenja v vsakem od nas. Prva, ki je rekla DA Božjim načrtom je bila Marija, ko je rekla: »Naj se mi zgodi po tvoji besedi.« Ponavljam. Naj se mo zgodi po tvoji besedi. Zato se je v njenem telesu lahko utelesila večna Božja Beseda - ista Beseda, ki se želi utelesiti tudi v življenju vsakega izmed nas. Bog nas ne sili, vendar pričakuje naš  DA, kakor ga je izrekla Marija.
Zdaj verjetno želite vprašati, 'Kaj moramo storiti?' Zelo preprosto je, a hkrati zelo težko, kajti naš razum nam to vedno preprečuje. Vedno hočemo najprej razumeti in šele nato verovati, namesto, da bi najprej verovali in šele nato razumeli. Vsi smo poklicani, da sledimo Mariji v njenem DA, da na to način najdemo svojo pravo identiteto. Včeraj smo videli, kako se je mladenič spraševal: »Kdo sem? Od kod sem? Kam grem?« in je šele v Jezusovem obličju odkril svoj pravi obraz. To srečanje se je zgodilo po Mariji. In po njej raste to odnos še naprej. Toda kje se vse to konča? Ko spoznamo Jezusa - kaj potem?
Jezus nas vodi k Očetu. Iz nas dela novega Jezusa. Postajamo njegovi bratje. Postanemo otroci Boga. Postanemo sinovi v Sinu. Zato bomo, preden se obrnemo k Očetu, prosili br. Johna Thomasa, da nam bo povedal, kaj se je s sv. Janezom zgodilo po križanju in po Jezusovem vstajenju...

JT: Samo za zaključek: Kaj se je zgodilo s sv. Janezom po križu in po Jezusovem vstajenju?
Ko je Peter zagledal Janeza, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa to?« Jezus pa mu je dejal: »Če hočem, da ostane dokler ne pridem, kaj ti to mar? TI hodi za menoj ! «
Zdi se, da Jezus želi, da duh sv. Janeza živi naprej. Kaj je sv. Janez v današnji Cerkvi?
Dajem vam tri odgovore:
Najprej je LJUBEZEN. Iti moramo k izviru ljubezni! To je srce Križanega.
Potem je VERA. Sv. Janez je tisti, ki je vstopil v grob v luči vere. Vera premaguje vse naše smrti..
Nazadnje je UPANJE. Razodetje se konča s term besedami: »Maranatha, pridi, Gospod Jezus!« In Jezus bo prišel in nas usmeril k Očetu.
JP: Danes vas vabim, je nadaljeval J. P. Kelly, da daste svoje življenje Bogu, Da izgovorite svoj DA, da naredite dejanje vere, kajti potem boste vedeli kdo ste, od kod ste in kam greste. Kajti pisano je: Tisti, ki jih vodi Božji Duh, so sinovi Boga. Niste namreč prejeli Duha suženjstva, da bi še naprej živeli v strahu, ampak ste prejeli Duha posinovljenja, v katerem kličemo: Abba, Oče!«

Amen

Paddy Kelly - Medžugorje - Festival 2001 - SLO
NEBESA SO ZAME RESNIČNOST
Intervju s Paddyjem Kelly

Na Festivalu mladih lani poleti v Medjugorju je bilo poleg več kot 10.000 mladih iz vsega sveta, tudi pet članov družine Kelly (Kelly Family). Tuje nastal tudi intervju s Paddyjem o njegovi veri in o tem, kaj pomeni Medjugorje zanj čisto osebno.

- Paddy, bi nam lahko na kratko predstavil sebe in slavno družino Kelly, ki ji pripadaš?
Mi smo družina, v kateri je dvanajst bratov in sester. Iz prvega zakona mojega očeta so štirje otroci, iz drugega zakona z mojo mamo je osem otrok. V pojoči družini Kelly je vsega skupaj devet otrok, od teh pa jih še dodatno skupaj muzicira sedem. Danes nasje v Medjugorju pet skupaj z našim očetom.
Pred petindvajsetimi leti smo začeli živeti od glasbe. Prvih petnajst let smo igrali na cesti in pri tem živeli kar se da skromno življenje. Konec sedemdesetih let smo bili v Nemčiji, Belgiji in Holandiji zelo uspešni. Potem je zbolela naša mama in leta 1982 umrla za rakom - toda zapustila nam je poslanstvo: njena želja je bila, da nadaljujemo s petjem in ene njenih zadnjih besed so bile: "Keep on singing!"
Brez naše mame je bilo prvič mnogo trdih let, ker je naš oče moral čisto sam skrbeti za toliko otrok. Leta 1994 pa smo postali zelo uspešni z albumom Over the Hump, z uspešnico An Angel. Od tedaj dalje nas imenujejo Zvezde.
Toda z vsem uspehom, z vso slavo in hrupom je prišlo tudi dosti trpljenja. Zaslužili smo veliko denarja, imeli smo velik uspeh, a se je vse nekako spremenilo v komercialo - nič več ni bilo kot v začetku iz hrepenenja in iz ljubezni do glasbe. V zadnjih dveh, treh letih pa se je v naši družini nekaj spremenilo - zgodila so se osebna spreobrnjenja. Pri mem na primer je bilo to v Lurdu pred približno skoraj tremi leti. In tudi nekateri moji brati in sestre so se spreobrnili k Bogu, k Cerkvi. Zatoje vera pri nekaterih izmed nas še zelo sveža.

- Ali nam moreš kaj povedati o tvojem spreobrnjenju ?
Pred tremi leti sem imel veliko osebnih problemov V tistem času sem se ukvarjal s koranom, z budizmom in s Svetim pismom Nekega dne sem na televiziji opazil neko poročilo o Lurdu. Po vsem tem zdaj lahko rečem, da sem med tem poročilom nekako zaželel oditi tja. Čez tri dni sem skupaj z dvema sestrama res odpotoval v Lurd in prebili smo skupaj štiri dni. Drugi dan, po sv. maši, med češčenjem sem globoko v sebi nekaj spoznal. Od tistega trenutka dalje sem vedel, da Marija resnično je. Po tem osebnem doživetju sem začel moliti in tako spoznavati Jezusa. To je bil daljši proces, iz katerega je pozneje nastala pesem. "Thanking Blessed Marry "

- Kako ste prvic zvedeli za Medjugorje in kako ste prišli sem?
To je bilo lani, ob istem času festivala Jimmy, Barbie in jaz smo odšli skupaj na počitnice. Obiskali smo nekaj romarskih krajev v Franciji. Potem so nam povedali, da je ravno zdaj mladinski festival v Medjugorju. To so nam neodvisno drug od drugega povedali nek duhovnik in dva moja prijatelja. Ta dva sta nam rekla, naj vendar gremo v Medjugorje. Ko nam je isto rekel tretji, sem si mislil - Dobro. To je bil nek duhovnik, dober prijatelj naše družine. Ko je predlagal: "Pa vendar pojdite v Medjugorje'", smo se zedinili in leta 2000 prišli na festival. Spoznali smo fra Joza Zovka, ki nam je rekel, naj vendar spet pridemo kot cela družina. Zatem sta oktobra prišla sem moj oče in Jimmy. Marca pa je bila tu cela naša družina. Ostali smo skoraj ves teden. Takrat so nas tudi povabili, da bi peli na Mladinskem festivalu.

- Kakšen vtis, Paddy je naredilo nate Medjugorje, ko si bil tu?
Prvi dan sem bil čisto "znerviran" Mislil sem si: kaj je to Aleluja? Bilo je vroče in sploh nisem prišel do miru. Toda včasih se človek pusti voditi Previdnosti. K tebi pridejo ljudje in ti rečejo - "Pojdi z nami' Naredi to' Pa bi šli semkaj. . " In potem ti pravzaprav ni treba nič več narediti preprosto greš z njimi. Bilo je kar smešno Jimmyju in meni se je dogajalo isto - svet sva gledala s popolnoma drugimi očmi. Zavedel sem se, da je življenje v svetu minljivo - je samo predčas za večnost.
- Bo Medjugorje v prihodnosti vplivalo na izbiro vaših pesmi?

Seveda! No, v imenu vseh ne morem govoriti, toda pri meni je vera postala središče mojega življenja. Od takrat sem v zadnjem letu napisal štiri naslove z verskim ozadjem. Vendar ne verjamem, da bi nas mogli v prihodnosti imenovati krščanska skupina. Saj do pred treh let jaz sam niti k maši nisem šel, tudi nisem molil rožnega venca. Mislim, da je pomembno, da z vplivom, ki ga imamo, nagovorimo vse ljudi. Tudi tiste, ki niso kristjani, ali sploh niso verni. Lahko jim prinesemo veselje in upanje, ne da bi morali hoditi v isto cerkev. Mislim, da ne bi bilo dobro, da bi v naslednjih letih imeli samo krščansko vsebino pesmi. Jaz bi rad dosegel vse ljudi.

- Kako pa živite svojo vero v vašem vsakdanu?
No, jaz osebno skušam živeti po sporočilih Božje Matere, ki jih daje v Medjugorju. Molim celotni rožni venec, to je vseh petnajst sknvnosti: zjutraj, takoj ko vstanem, potem ko se peljem z avtom in zvečer, preden grem spat - vsakič en del. Vsak dan zjutraj in zvečer tudi berem sveto pismo. Če nismo ravno na turneji, skušam, če se le da, biti vsak dan pri sv. maši. K spovedi grem vsak mesec in tudi postim se dvakrat v tednu. Tako živijo tudi nekaten moji bratje in sestre. Delamo tudi kot skupina - romanja v Medjugorje ali v Lurd (leta 1999 smo bili dvakrat) Nekateri od nas imajo duhovnega voditelja in velikokrat pred koncerti skupaj zmolimo rožni venec. Koncem tedna se tudi dobimo za skupno molitev; ker pa vsi ne stanujemo v istem kraju, nam to včasih ne uspe vedno. Tudi, če je kdo na primer izmed nas bolan, molimo zanj devetdnevnice. Dostikrat se tudi odpravimo v različne samostane. Jaz sem zdaj na primer ravno končal duhovne vaje sv. Ignacija. Smisel takih vaj je, da se pobliže spozna Jezusovo življenje od rojstva prek trpljenja do vstajenja in se na tej osnovi potem more graditi pomembne odločitve za svoje življenja
Način našega življenja je zelo ekstremen, vedno smo na poti, vedno smo obdani z ljudmi, ki nam govorijo: "Enkraten si, imeniten si!" Nekoč sem vprašal nekega duhovnika: "Kako naj bi se bilo v takem poklicu in kako bi se ob vsem tem moglo ostati pameten ali postati svet? Odlično mi je razložil, ko mi je odgovonl takole' "Vi ste tako imenovane Zvezde. Te pa ne svetijo same od sebe, ampak odsevajo Sončevo svetlobo. Dokler vi tega ne boste pozabili, bo vse v redu." Tako to mi zdaj poizkušamo. Ni pa nam vedno lahko. Jaz potrebujem molitev za ravnotežje. Brez tega bi v našem svetu ne prišel na čisto.

- Kakšen nasvet bi dal mladim v današnjem času?
Jaz bi jim svetoval molitev in naj pridejo v Medjugorje. Z molitvijo se prihaja košček za koščkom bliže Bogu. Po mojem spreobrnjenju sem v začetku prav malo molil; deset Zdravamarij ali pa še tega ne. Božja Mati je v Lurdu vame vsejala seme. In če se to rastlinico stalno zaliva - z zakramenti in molitvijo - potem more rasti dokler ne zacveti.

- Toda, kako naj se moli?
Ne vem - jaz nimam nobene posebne tehnike; vsak mora najti svojo lastno pot. Kardinala Ratzingerja so vprašali: "Koliko poti vodi do Boga?" On pa je odgovonl: "Toliko, kolikor je Ijudi." Zame je katoliška Cerkev, čeprav jo kritizirajo, pot, in nebesa so moj cilj. Recimo za primer: če na primer hočeš priti iz Dortmunda v Berlin, potem je katoliška Cerkev A 2. Včasih moreš prevoziti samo 120 km, včasih pa je kak obvoz, ker nekaj ni v redu. Tako je zame katoliška Cerkev. Ali pa drugače: Bog je vsakega izmed nas naredil kot posameznika tako, kot naredi izdelovalec instrumentov na primer kitaro. Kitara je potem moja duša. Preden pa se začne igrati nanjo, se mora uglasiti strune - to pa je zame molitev. Duša v sozvočju z Božjo voljo - to je uglasitev duše. Potem se mora vsake tri, štiri tedne strune zamenjati, ker se nabere nanje umazanija in kitara ne zveni več tako dobro. To je za mene spoved. Če kitara nima kovčka, in jo vedno vlačimo naokrog, se bo slej kot prej uničila. Najprej dobi majhno prasko, potem večjo ali bolj globoko, nato razo, les se upogne in konec je z njo. Zame je kovček sv. maša; to je središče mojega življenja. Sploh - je življenje! Brez sv. maše, kovčka, varstva se kitara uniči. Če se kitaro - svojo dušo - položi v Božje roke, lahko On naredi prelepo glasbo. To je razloženo iz stališča nekega glasbenika.

- Ali se je zaradi Medjugorja v vašem življenju kaj spremenilo?
Seveda! Na vsak način! No, lahko ti povem, kaj sem se v Medjugorju v tem tednu naučil. Resnično sem prvič v svojem življenju vsaj prav malo dojel, da nebesa niso nobena teorija in nobena pravljica. Nebesa so resničnost; resničnost so! Včasih dvomim tudi v to, kako more biti Jezus v tako trdem koščku kruha - toda tudi to je resnica in toje tisto, kar sem se v tem tednu naučil. To ni nobena ideja, noben mit. Resnica je! Nebesa obstajajo in so naš dom. Mi smo na zemlji samo na prehodu, na potovanju. Romarji smo in vse drugo postane tako nepomernbno. Mislim, da se v Medjugorju dobi neke vrste predokus tega, kako bi moglo biti v večnosti. Nek frančiškanski pater (fra Jozo Zovko) je rekel: Združeni narodi niso v Genevi ali v Bruslju, ampak so tu. Tu so združeni narodi vsega sveta - in oni so v sožitju. Pa ne po politiki ali prek bank in gospodarske tehnologije, ne - po Mariji po Bogu!

Skupaj - ogledi vseh strani: