.
.
|
|
|
VPRAŠANJA ROMARJEV
PRED ODHODOM NA POT
(ki so jih zastavili na tej internetni
strani...)
Seznam vprašanj spodaj:
1.) Koliko stane romanje:.
2.) Rad bi se pridružil kakšni skupini romarjev, kdaj je organizirano
romanje,....
3.) Varnost na poti:.
4.) Prtljaga na letalu in povratek:.
5.) Ali sem fizično sposoben za na pot?.
6.) Ne znam nobenega tujega jezika....
7.) Strah me je letenja z letalom, zato bi raje šel z vlakom..
8.) Ali je treba prenočišče za prvo noč v Saint Jean pied de port vnaprej
rezervirat?.
9.) Kje bi lahko že v Sloveniji dobili Romarski potni list (Credencial)?.
10.) Ali potrebujem pohodne palice?.
11.) Zanima me kako poteka Jakobova pot s konjem, kje si ga lahko izposodiš?.
12.) Zanima me kdaj in kje, če sploh je kakšno predavanje o Caminu?.
13.) Kako je z nabavo hrane, predvsem zelenjave in sadja na poti?.
14.) Kdaj je najbolje iti na pot?.
15.) Kako je v Španiji urejeno, da kolo prepelješ s vlakom?, vračamo se iz Santiaga v Pamplono z vlakom......
16.) Na Camino s psom: kako je s prevozom: vlak, letalo, kako je na poti in v
prenočiščih ?.
17.) Kakšna je cena prevoza do SJPP in nazaj do Slovenije, ter kakšno ceno imajo
ta prenočišča?.
18.) Zanima me dosegljivost lekarn in zdravnikov na poti..
19.) Fizični stres na poti, (pre)utrujenost..
20.) Slišal sem, da romarji hodijo tudi ponoči, kdaj je primeren čas za počitek?.
21.) Koliko denarja nesemo s seboj, kako plačujemo prenočišča, v.trgovinah,
gostilnah, kako je z dvigom denarja?.
22.) Kako lahko že doma dobim naslove za prenočišče, da že prej naredim plan
dnevnih etap hoje?.
23.) Kje na začetku poti je trgovina, kjer bi lahko kupil romarsko opremo -
nahrbtnik,.palice, šotor, spalno vrečo, majhno plinsko kartušo?.
24.) Kakšno spalno vrečo vzeti s seboj, tanko poletno ali debelejšo za mraz, in
ali potrebujem tudi armaflex?.
25.) Spopadanje s hudo vročino, dežjem in mrazom?.
26.) Gneča v prenočiščih - kaj, če ne najdeš prostega mesta v prenočišču?.
27.) Žulji na nogah, kako jih preprečujemo in jih zdravimo?.
28.) Ne želim iti sam na to pot, rad bi dobil sopotnika, ker se sam ne.znajdem
in/ali bi mi samemu bilo dolgčas na poti..
29.) Z avtom v Saint Jean p.p. - parkiranje avtomobila za en mesec - povratek
nazaj do Saint Jean p.p.?.
30.) V Saint Jean pied de port pridem pozno zvečer, do kdaj je odprt romarski
urad, cerkev?.
31.) Kje na poti dobim žige in kateri so obvezni?.
32.) Camino bi začel hodit v Pamploni, z letalom pridem ob 13h v San Sebastian.
Kako do Pamplone?.
33.) Camino bi začel hodit v Saint Jean p.p, z letalom pridem ob 13h v San
Sebastian. Kako do Saint Jean p.p?.
34.) Zanima me, kako zapakirati pohodne palice za prevoz z letalom?.
35.) Grem na severno pot (Camino Norte), kako priti v Irun, letališče,...?.
36.) Kako iz letališča Biarritz v San Jean pied de port ali v Pamplono ali Irun?.
37.) Nimam časa za celo pot, imam samo ... dni časa, kje bi lahko začel
kasneje ali razdelil pot na več delov?.
38.) Ne zmorem večjih vzponov, kje bi lahko začel in po kateri poti bi šel?.
39.) Šel bi na Camino po neki drugi poti - primitivo, norte, portugalsko pot.ali
prek celine, kje bi našel podatke o poti?.
40.) Raje bu šel na pot bolj zgodaj pomladi, da ne bo prevroče, zakaj se
priporoča šele po prvem maju?.
41.) Zdravstveno zavarovanje - ali zadostuje evropska kartica zdravstvenega
zavarovanja?.
42.) Kako dolg je v resnici "francoski" Camino, obstajajo različni podatki od
765 do 830 km, pa celo 900km...?.
43.) Kako transportirat kolo do Saint Jean p.p. in povratek nazaj iz Santiaga?.
44.) Začel bi kasneje, kje lahko še drugje, kasneje na poti dobim romarsko
knjižico (Credencial)?.
45.) Kako se hodi po Pirenejih in ostalih hribih, je
kaj plezanja?.
46.) Kaj je bilo najtežje na poti?.
47.) Pravijo, da ta pot (Camino) vsakega, ki jo
prehodi spremeni, da ne pride več enak domov,...?.
48.) Na poti verjetno najdeš precej novih
prijateljev?.
49.) Želim postati oskrbnik romarskega prenočišča na
Caminu?.
50.) Kako je s hrano na poti, menuji v gostilnah,
prenočiščih, je mogoče jesti tudi meso?.
51.) Kako je z navigacijo na poti, ali
obstajajo kakšne aplikacije za telefon?.
52.) Pranje cunj, ali so romarjem na razpolago pralni
stroji?.
53.) Kakšne čevlje si imel na poti, kakšna naj bo
obutev?.
54.) Ali je spalna vreča res nujna, kaj pa armafleks?.
55.) Koliko vode naj nosim s seboj, a je voda pitna?.
56.) Kje so trgovine s hrano, romarsko opremo, koliko
jih je ob poti?.
57.) Kje so gostilne, bifeji, kava, romarski menuji,
je tega dovolj?.
58.) Je uporaba mobilnega telefona res brezplačna?.
59.) Krajša verzija Camina - prehodil bi samo del poti....
...................................................................................................................................................................................................................................................
1.) Koliko stane romanje:
Za nek normalen romarski standard, to je prevoz z nizkocenovnim avtobusom ali nizkocenovnim letalskim
prevoznikom, prenočevanje v romarskih prenočiščih, neka običajna romarska hrana
na poti (čez dan trgovina, večerja v prenočiščih), čevlji,... Vse skupaj naj bi
stalo okoli ~1.500 €vrov (leto 2023). Denar lahko sproti dvigaš na bankomatih z navadno našo
bančno kartico. Cena vsega je močno odvisna od cene prevoza, ki je eden od
najpomembnejših stroškov.
Najugodnejši prevoz iz Slovenije in nazaj je letalo, torej nizkocenovni
prevoznik ali Flixbus. Poglej kombinacije letov in prevozov na internetnih straneh letalskih
prevoznikov.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
2.) Rad bi se pridružil kakšni skupini romarjev,
kdaj je organizirano romanje,... (zaradi prevoza ali družbe)
Kakšnih organiziranih romanj ni. Na romanje ne gre nobena vodena skupina
iz Slovenije, niti od drugod. Gredo posamezniki, pari, manjše skupine iz
posameznih krajev ali društev, manjše skupine kolesarjev iz posameznih
župnij, večinoma nenapovedano, ko se sami odločijo za to.
Podatkov o tem, kdaj bo kdo šel na romanje tukaj ni.
Tisto, kar organizirajo nekatere turistične agencije romanje na španski "Camino",
npr Aritours in podobno, ni pravo peš romanje, je le turizem, saj se večino poti prevozijo z avtobusom, peš hodijo le nekaj dni
posamezne odseke na poti...
Tudi če greš sam, hitro najdeš ljudi na poti, da ti ni dolgčas. Pot je dobro
označena in ni nobene skrbi, da bi se sam izgubil. Prej se ni treba nič
prijavljat. Kadarkoli lahko prideš v Saint Jean p.p., greš tam na romarski urad po
papirje in greš na pot...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
3.) Varnost na poti:
Romarska pot je varna. Na poti ni posebnih nevarnosti, ni niti nevarnih živali,
medvedov, kač, itd. V gorah so nevarne nevihte, predvsem v Pirenejih! Pireneji
so še posebej nevarni v zimskam času.
Denar in dokumente je treba imeti vedno pri sebi, ker je ponekod v prenočiščih
verjetnost kraje, predvsem denarja, plačilnih kartic. Celotna pot je dobro označena.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
4.) Prtljaga na letalu in povratek:
To je treba doplačat, ponavadi je okoli 20 - 60E na posamezen let. Prtljago je treba
prijavit že ob nakupu letalske karte! (na letališču ali po internetu). Če
doplačaš ob odhodu, je precej dražje. Za povratek domov pa lahko prtljago
pošlješ domov v paketu po pošti. V Santiagu je večja pošta in ljudje od tam
pošiljajo domov vse mogoče, tudi kolesa... Seveda pa je treba vse prej zapakirat
v škatle.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
5.) Ali sem fizično sposoben za na pot?
Vsak dan je treba prehodit nekje od 25 do 35 km. Če nisi prepričan o svoji
zmogljivosti, naredi test: zjutraj pojdi peš iz Ljubljane po stranskih cestah do
Brezij na gorenjskem (42 kilometrov). Če tja prideš brez večjih težav do večera,
si sposoben za na Camino.
Pa tudi na sami romarski poti v začetnih dneh pridobiš dovolj kondicije in vsak
dan je potem lažji. Fizične sposobnosti so med drugim tudi močno odvisne od
pravilne prehrane.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
6.) Ne znam nobenega tujega jezika...
Potrebno je vsaj osnovno znanje angleščine (ali kakšnega drugega večjega
evropskega jezika: nemško, francosko, italijansko, špansko), da lahko kupiš
vozne karte, bereš obvestila, kaj vprašaš, se pogovarjaš z drugimi
romarji, izpolniš obrazce, itd...). Romarska pot je več tisoč kilometrov
oddaljena od Slovenije, zato slovenskega jezika ne razumejo nikjer. Na sami poti
je razmeroma malo romarjev iz Slovenije, le vsake nekaj dni kakšen, romarjev iz
drugih balkanskih držav je še manj. Na sami romarski poti bi še nekako
šlo, lahko malo mahaš z rokami ali poskusiš z lajanjem, ne vem, pa kako bi se to
obneslo na letališču, letalu, železniških postajah ali v uradih. Če greš v skupini, ali vas gre več, je
dovolj, da le eden zna kakšen tuj jezik in potem ostalim prevaja.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
7.) Strah me je letenja z letalom, zato bi raje šel z
vlakom.
V tem času je letalo občutno cenejše od vlaka, pa še povezave so ugodne. V
obdobju zadnjih nekaj let so ukinili nekaj pomembnih vlakov v tej smeri (Nica -
Bayon, Barcelona - Milano, Ljubljana - Benetke,...) zato je železniška povezava
precej neugodna in draga, predvsem še pri povratku... Če hočeš iti z vlakom,
glej ta:
>>> Vozni red vlakov >>>
Lahko pa greš na pot tudi z avtobusom (Flixbus in drugi nizkocenovniki)
po
ugodni ceni.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
8.) Ali je treba prenočišče za prvo noč v Saint Jean
pied de port vnaprej rezervirat?
Če prideš v Saint Jean pied de port dopoldne ali v zgodnjem popoldnevu (z vlakom
ob 12h), potem je prostora v prenočiščih še dovolj, ne glede na letni čas. Greš
samo v eno od romarskih prenočišč, najbolje kar v državnega (municipal - accueil)
na Rua citadelle 55... Predhodne rezervacije niso potrebne.
Če pa prideš v Saint Jean p.p. pozno popoldne ali zvečer v času ko
je na poti največ romarjev (maj - september), je priporočljivo prenočišče
vnaprej rezervirat, ker se prenočišča popoldne hitro napolnijo. V državnem
prenočišču rezervacije niso mogoče, lahko pa rezerviraš v naprej po internetu
ali telefonu v enem od številnih privatnih prenočišč.
Prav tako je potrebno vnaprej rezervirat prenočišče v primeru večje
organizirane skupine romarjev 15+ (npr. cel avtobus romarjev) ne glede na čas
prihoda.
Prenočišča in www strani za rezervacijo:
http://www.verscompostelle.be/cohebege.htm
http://caminodesantiago.consumer.es/albergues/
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
9.) Kje bi lahko že v Sloveniji dobili Romarski potni
list (Credencial), baje, da se ga dobi pri Društvu prijateljev poti svetega
Jakoba...
Romarskega potnega lista ti ni potrebno dvignit že v Sloveniji.
Romarski potni list dvigneš v Franciji v Saint jean p.p v romarskem uradu
- najenostavneje, najceneje in z najmanj zapletov. Lahko pa tudi kasneje na
poti, če začneš kasneje, v nekaterih krajih, glej spodaj na seznam. Zamudiš se
10 minut, povedo ti še marsikaj o poti čez Pireneje in vremensko napoved za
naslednji dan. Sicer pa moraš v Saint Jean p.p. tudi v primeru, če bi že prej
imel credencial iti v romarski urad po žig.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
10.) Ali potrebujem pohodne palice?
V normalnih pogojih, in če nimaš težav s koleni ali prevelike teže, potem
mislim, da niso potrebne, oz. prej v napoto. Nekateri romarji jih imajo, a so v
manjšini. Že tako je nahrbtnik pretežak... Hodi se večinoma po urejenih stezah,
poteh in cestah, kakšnega plezanja po nevarnih stezah ali težjih spustov ni.
Palice bi prišle prav le v težkih pogojih, če odhajaš na pot pozimi ali
pre-zgodaj pomladi v deževnem obdobju zaradi blata in/ali snega na poti.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
11.) Zanima me kako poteka Jakobova pot s konjem, kje
si ga lahko izposodiš?
Kojnskih romarjev je zadnje čase vse manj, le občasno kakšna skupina, mogoče
0,1% vseh, le še kakšni domačini - Španci in Francozi s svojim konjem. Zamenjali
so jih kolesarji. Določena prenočišča so imela boxe za konje, a zdaj je to le še
malokje, večinoma so opustili.
Obstajajo pa agencije, ki posojajo konje, predvsem skupinam, oziroma ko se
zbere dovolj prijav za eno skupino. Imajo določene datume odhodov. Omogočajo
izposojo konja, ureditev prenočišča in hrane za konje. Odhodi iz Logronja,
Astorge in Cebreira pa do Santiaga de compostele in naprej do Finistere. Cena
vsega skupaj pa... (Logronjo - Santiago 6.000E, Cebreiro - Santiago 1.800E,...).
Lahko jih vprašaš.
https://www.ultreyatours.com/caminos/french-way-by-horse/
http://www.caminoacaballo.com/en/rates/rates-dates-for-the-french-way/
http://www.caminosantiagoacaballo.com/ingles/index.html
http://www.elcaminoacaballo.com/
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
12.) Zanima me kdaj in kje, če sploh je kakšno
predavanje o Caminu?
So predavanja o Caminu, a nič rednega in posebej objavljenega. Včasih kje
pripravi(m)o takšna predavanja romarji ali skupine romarjev v okviru kakšne
župnije, npr. v župnijski dvorani, kjer imajo projektor in kolikor toliko
ozvočenja, če nas kdo kam povabi. To so predvsem potopisna predavanja s slikami,
odgovori na vprašanja in napotki tistim, ki gredo na pot.
Tudi sam sem imel že nekaj takih predavanj. Taka predavanja niso za plačilo,
ampak kdo da kakšen prostovoljni prispevek, da se pokrijejo stroški - prevoz,
uporaba projektorja, pecivo za obiskovalce,...
Če bi bilo kje zanimanje za to,
bi se dalo dogovorit.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
13.) Kako je z nabavo hrane, predvsem zelenjave in
sadja na poti?
Ob poti so trgovine s hrano. V manjših vaseh so male privatne
trgovinice, v večjih mestih pa veliki trgovski centri, le redke vasi so brez.
Manjše trgovine so običajno odprte od 10h do 14h in od 17h do 21h. Veliki
trgovski centri so odprti pogosto od 9h do 22h. Povsod imajo kruh, sadje,
zelenjavo, mleko, vino, sladoled, makarone, sir, salamo in ostalo hrano.... Cene
v trgovinah so za pribljižno 30% nižje od naših v Sloveniji
(2023). V nekaterih trgovinah imajo male paketke v pvc vrečicah, soli,
olivnega olja in kisa za enkratno uporabo (količina za pripravo ene porcije).
Zato je priporočljivo imeti s seboj primerno posodo, da si na poti lahko
pripraviš sam razne solate, predvsem paradižnik, papriko,...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
14.) Kdaj je najbolje iti na pot?
Pozno pomladi ali pozno poleti. Predvsem ne prezgodaj - nikakor ne pred
prvomajskimi prazniki! V Pirenejih je še sneg...
Pireneji so gorska pregrada med Pirenejskim polotokom, od kjer prihaja vroč in
suh zrak, ter med južno Francijo z Atlantskim podnebjem, od kjer prihaja bolj
hladen in vlažen zrak. Ko se na vrhu srečata...., pogosto nastane gosta megla
ali pa hude nevihte, predvsem popoldne in proti večeru. Vreme se lahko v kratkem
času spremeni. Zato se gre na pot iz Saint Jean p.p. čez Pireneje le zjutraj,
popoldne nikoli iti, pa čeprav je jasno, ne vemo, kaj bo čez eno uro...
Camino se hodi po ravnini, po mestih, po podeželju, po hribih in po gorah. Za
običajne romarje, ki ne iščejo nekih posebnih pogojev, je za lažjo hojo najbolje
iti, ko ni v gorah snega, ko je manj dežja, ker je pot v dežju preveč blatna, ni
prevroče in ni prehude gneče. Najboljši čas je pozna pomlad, pozno poletje in
zgodnja jesen. Prezgodaj je predvsem v Pirenejih še zima in sneg, potem sledi
deževno obdobje predvsem v prvem delu poti, temu pa sledi dokaj suho obdobje, ki
je najbolj primerno za hojo. Sredi poletja je vročina in velika gneča, potem pa
sledi spet primerno obdobje in na koncu deževna jesen s kratkimi, hladnimi dnevi
in zima, ki niso primerni za na pot. Najboljši čas za odhod je drugi del maja in
večji del junija in pa drugi del avgusta in prvi del septembra. Povsem
neprimerno pa je iti na pot od konca oktobra do začetka aprila.
Pešpot čez Pireneje je zaprta od 1.novembra do 31.marca. Za ta ukrep so se
odločili, ker je bilo preveč nesreč med romarji v tem času. Takrat je možno iti
do Španije le po cesti, ki gre po dolini in čez cestni prelaz Ibanjeta.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
15.) Kako je v Španiji urejeno, da kolo prepelješ s
vlakom?, vračamo se iz Santiaga v Pamplono z vlakom.....
Kolo bo treba zapakirat in doplačat nekaj € za prtljago. Poglej na
sledeči strani. Prevoznik železnic v tem delu države je Renfe (Alivia). Kar je
na večje razdalje nad 100km.
http://www.cyclefiesta.com/multimedia/articles/bikes-on-trains-spain.htm
http://www.renfe.com/EN/viajeros/info/bicicletas.html
Vlak iz Santiaga pelje zjutraj ob 8:34 in pride v Pamplono ob 17:22, Leon 13:10,
Burgos 15:06, Barcelona 21:25. Vlak (A Corunja - Barcelona A 625)
Kaj pa, če bi kolo poslal iz Santiaga domov kar po pošti? Kar nekaj romarjev se
odloči za to možnost. Kolo je treba razstavit, na pošti v Santiagu imajo prav za
to namenjene škatle in vanje zapakiramo kolo in pošljemo po pošti...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
16.) Na Camino s psom: kako je s prevozom: vlak,
letalo, kako je na poti in v prenočiščih ?
Kar nekaj težav.
Prvo: pes mora biti cepljen in imeti potni list za pse.
Pes mora biti navajen na družbo drugih psov in ljudi, srečevanje z neznanimi
ljudmi in psi ga ne smejo vznemirjat, še najmanj pa, da bi postal ob tem
agresiven. Na poti romarji srečajo veliko psov, predvsem v vaseh. To so ponavadi
odvezani, prosto gibajoči psi, ki so navajeni množice ljudi in drugih živali z
njimi (psi, konji), zato ob srečanju z njimi ni težav. Če pa tvoj pes ni navajen
srečevanja z drugimi psi (in ljudmi) pa je bolje, da ga ne vzameš zraven, ker bo
prišlo do hudih konfliktov.
Prevoz: Pri nas, v italiji in franciji lahko greš na vlak s psom, imeti
mora nagobčnik. V Španiji so omejitve, na vlak lahko gre le pes do 10kg, pa še
ta mora biti v kletki. Povsod pa je doplačilo, nekje polovica cene potnika.
Na nekaterih hitrih vlakih (ICS,...) je prevoz psov in drugih živali prepovedan.
Pri letalih je še težje: redne letalske družbe (ne nizkocenovniki!) do 8kg lahko
v potniški kabini v kletki pod sedežem, če je težji pa spodaj v prtljažnem
prostoru v kletki. Povsod primerno doplačilo.... Easyjet, Ryanair in ostali
nizkocenovniki ne dovolijo prevoz živali, razen službenih psov.
V prenočiščih na romarski poti je različno: predvsem v državnih prenočiščih (municipal)
so težave, pogosto ne sprejemajo romarjev s psom, v privatnih in župnijskih
ponavadi ni težav. Prav tako je težje v mestih (ne moreš psa privezat
zunaj ob cesti na ozki ulici,...), na podeželju je manj težav.
Povsod pa mora biti pes privezan zunaj, in že zato v mestu to skoraj ni mogoče.
Največ je še odvisno od lokacije prenočišča in pa od dobre volje upravitelja. Sem pa na poti srečal kar nekaj romarjev s psi in vsi so prišli srečno na cilj.
Se pa zgodi, da marsikje v prenočišču takega romarja odslovijo in mora naprej do
naslednjega... Včasih moraš v takem primeru biti kdaj pripravljen tudi
prenočevat zunaj ali iskat kakšno drugo možnost prenočevanja.
http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/dobro-je-vedeti/splosna-tarifna-dolocila-in-pogoji/prevoz-hisnih-ljubljenckov
http://www.renfe.com/EN/viajeros/info/animales.html
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
17.) Kakšna je cena prevoza do SJPP in nazaj do Slovenije, ter kakšno ceno
imajo ta prenočišča?
Cena prevoza do Saint Jean p.p. je odvisna od prevoznega sredstva, najdražji je
vlak, najcenejši avtobus (Flixbus, itd...) ali nizkocenovno letalo. Pri
letalih so cene zelo različne po dnevih odhoda, nujno preglej njihove cene po
dnevih. Torej: avtobus ali letalo najceneje od okoli 120e v do 250e eno smer. Išči ugodne
povezave: npr. danes je najceneje na relaciji Brnik - London - Biarritz, jutri
pa Benetke - Barcelona - San Sabastian - Bayone, naslednji dan Milano - Lurd -
Bayon,.... Ponavadi je letalo najdražje ob vikendih, najceneje pa torek,
četrtek, ni pa nujno. Enako je s povratkom. Torej če se znajdeš in imaš srečo te
stane prevoz v obe smeri okoli 200e (letala, vlaki, busi), drugače pa lahko še
enkrat toliko ali več. Prevoz je ponavadi največji strošek na tej romarski poti.
Prenočišča ob poti so namenjena samo romarjem, cene so: od prostovoljnega
prispevka do nekje 20 e. , vse je odvisno od vrste prenočišča (župnijski,
državni, privatni) in ponudbe. (samo spanje ali/in večerja, zajtrk). Večinoma pa
je tarifa samo za spanje 7 - 15 e, večerja 10-12 e, zajtrk 5 e. Če je prostovoljni
prispevek, tudi moraš nekaj dati. odvisno od ponudbe. Poglej malo več na tej
internetni strani, o tem je veliko napisanega.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
18.) Zanima me dosegljivost lekarn in zdravnikov na poti.
Lekarn je na celi poti dovolj, predvsem v nekaterih večjih vaseh in vseh mestih.
Oznaka je zelen enakostranični križ (pogosto osvetljen).
V vaških lekarnah, kjer so, so to večinoma majhne trgovinice z osnovno
zdravstveno opremo, ki jo potrebujejo romarji: predvsem obliži za žulje, razne
masti za zdravljenje odrgnin, opeklin, udarcev, poškodb, tablete proti slabosti,
vročini, itd,...
V večjih krajih so poleg lekarn (vsaj občasno) tudi zdravniki.
Poglej na seznam pod:
>>> Seznam >>>
(pharmacy = lekarna, med.clinic = zdravnik)
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
19.) Fizični stres na poti, (pre)utrujenost.
Fizičen stres je na poti kar velik: vzponi, vročina, morebitno slabo vreme,
sonce (opekline), žulji, teža nahrbtnika, vsakodnevna celodnevna hoja, možnost
pokvarjene hrane. Vendar pa ni psihičnega stresa: nihče te ne priganja, si
svoboden, vidiš veliko lepega, nimaš nobenih skrbi.
Do preutrujenosti ponavadi pride zaradi nepravilne prehrane, če zjutraj ne ješ,
če čez dan ješ premalo ali/in pretiravaš s hojo. Pojavlja se predvsem po daljših vzponih, dolgotrajni
hoji, če zanemariš lakoto ali nimaš hrane. Najprej izgubiš kondicijo, noge
postanejo težke, začno te bolet mišice na nogah, postaneš zelo utrujen, omotičen
in zaspan (a ne moreš zaspati), ne da se ti niti razmišljat. Sledi stanje
podobno vročini, začne te mrazit in ne moreš več hodit. Rešitev za to niso
kakšni tableti ali zdravila. V tem primeru pomaga cela tablica čokolade,
vrečka bombonov, liter Cokacole (Cocacola je odlično zdravilo
zaradi velike vsebnosti sladkorja), liter
mleka, sladko pecivo, med, oziroma nekaj, kar vsebuje
vsaj 10dkg sladkorja. Pa še vsaj pol litra ali več vode na to. Dobro naredi še dodaten
kozarček žgane pijače, če jo imaš. V pol ure se ti zdravje povrne in lahko
nadaljuješ s hojo. Potem pa izdatno kosilo.
Zato pa zjutraj obvezno zajtrk, čez dan večkrat jesti, pa zvečer večerja. Hrana
mora biti dovolj kalorična, pa teh težav ne bo.
Na poti hodimo normalno, brez pretiravanja. Kaj pomaga, če smo zjutraj spočiti
in hitimo, potem pa smo po dveh urah take hoje utrujeni in potrebujemo večkrat
na dan daljši počitek? Bolje iti enakomerno malo počasneje in isto hitrost lahko
ohranjamo cel dan z minimalnimi počitki - tako se dalj pride in še utrujeni
nismo.
Sicer pa je majmočnejši "doping za hojo" sledeči, pomemben je vrstni red:
večja količina sladkega peciva, potem 0,5 dcl močne žgane pijače in nato
še od 0,5 - 1 liter vode in takoj na pot.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
20.) Slišal sem, da romarji hodijo tudi ponoči, kdaj je
primeren čas za počitek?
Romarji hodimo podnevi. Ponoči ne hodi nihče, to so pravljice. Ob 22h se
prenočišča zaprejo in potem ni mogoče ne ven ne noter.
Je pa res, da smo v najhujši vročini, ko je bilo okoli 40C začeli s hojo zjutraj
zelo zgodaj, nekje ob 4h , 5h in potem v najhujši vročini kje počivali.
Časa za počitek je dovolj. Dnevno hodiš okoli 8 - 10 ur, potem urejaš opremo,
pranje cunj, (ponekod greš zvečer v cerkev), večerja, počitek, spanje.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
21.) Koliko denarja nesemo s seboj, kako plačujemo
prenočišča, v trgovinah, gostilnah, kako je z dvigom denarja?
S seboj vzamemo manjše količine denarja, potem sproti dvigujemo denar na
bankomatih. Za dvig denarja na vsakem bankomatu (ali v banki) v Franciji in
Španiji zadostuje običajna, najbolj razširjena bančna kartica (Mastercard,
Visa).
Provizija za vsak dvig denarja je 0,6 €vra za vsak dvig, kar je isto kot pri
nas, če greš na bankomat od druge banke. V bankomat vstavimo kartico, izberemo
jezik (angleški), vpišemo PIN in znesek, ki ga želimo dvignit. Velja pa biti
previden pri vpisovanju PIN kode, kajti če se zmotimo 3X, potem bankomat vzame
kartico in jo po pošti vrnejo v Slovenijo. To pa traja dober mesec, mi pa smo na
poti brez denarja.
V Španiji so v zadnjem času nekatere banke (Santander in še nekatere) začele
zaračunavat dodatno provizijo 2 €vra na vsak dvig na bankomatu. Bankomat te o
tem še pred dvigom opozori in dvig lahko prekineš in greš na bankomat od neke
druge banke, ki te dodatne provizije nima.
V prenočiščih, trgovinah in gostilnah plačujemo z gotovino, plačilne kartice
sprejemajo le ponekod.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
22.) Kako lahko že doma dobim naslove za prenočišče, da
že prej naredim plan dnevnih etap hoje?
Se ne bo izšlo. Pot načrtujemo sproti za vsak dan, ali kvečjemu še za
kakšen dan naprej. Ne vemo, kakšno vreme bo čez nekaj dni, kako bomo hodili, kaj
nas bo zadržalo, koga bomo srečali.... V Saint Jean p.p v romarskem
uradu dobiš spisek krajev in prenočišč in razdaljo med njimi, obstaja pa še
polno aplikacij o Caminu za telefon...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
23.) Kje na začetku poti je trgovina, kjer bi lahko
kupil romarsko opremo - nahrbtnik, palice, šotor, spalno vrečo, majhno plinsko
kartušo?
V Saint Jean p.p. je romarska trgovina z romarsko in camp opremo: Boutique du
Pelerin at 32 rue de la Citadelle (blizu romarskega urada, malo nižje v ulici,
levo).
http://www.boutique-du-pelerin.com/en/
V Saint J.p.p. je še ena športna trgovina: Loisirs Passions at 18 avenue du Jai
Alai (spodaj v centru ob glavni cesti).
Potem pa še v večjih mestih ob poti: Pamplona, Logronjo, Burgos, Leon,....
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
24.) Kakšno spalno vrečo vzeti s seboj, tanko poletno
ali debelejšo za mraz, in ali potrebujem tudi armaflex?
Če odhajaš na pot v normalni - poletni romarski sezoni: maj - september in
nameravaš prenočevat v romarskih prenočiščih, potem zadostuje tanka letna spalna
vreča. Če pa greš na pot v hladnejšem delu leta in/ali nameravaš prenočevat
zunaj (kar ni priporočljivo), pa seveda debelejša. V osrednjem, celinskem delu
Španije so že jeseni precej hladne noči.
Če nameravaš prenočevat v romarskih prenočiščih, armaflex ni potreben. Tudi v
teh prenočiščih, kjer se spi na tleh, imajo za to namenjene blazine iz debelejše
gume. Če pa nameravaš prenočevat na prostem, pa je treba vzeti s seboj tudi
armaflex...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
25.) Spopadanje s hudo vročino, dežjem in mrazom?
Najboljši nasvet: gremo na pot v pravem času... Najhujši sovražnik je dolgotrajen dež - kljub vsem
zaščitnim oblačilom si moker, če hodiš cel dan, ne moreš nikjer posušit cunj,
jutri pa že moraš naprej, aja: pa še polno blata je na poti, pa še prehladiš se
lahko... Gremo na pot ne prej, kot po prvomajskih praznikih ali poleti, ko ni
hujšega mraza in je verjetnost dežja manjša. S seboj imejmo dežni plašč, dežnik
in jakno ali tanjšo jopico.
Poleti pa je ponavadi huda vročina, tudi do 40C in včasih še malo čez. Vendar se
da hodit. To je suha vročina, zrak je suh in vedno je nekaj vetra, tako da je
občutek za okoli 5C manj. Po kakšnem dnevu ali dveh se na to privadiš.
Pri temperaturah zraka višjih od telesne temperature (nad 36 C) poteka hlajenje
samo z izhlapevanjem vode - znojenjem. Prvi trenutek, ko stopiš na tak zrak je
kar grozen, kot bi stopil pred vroč kalorifer - zrak (veter) te ne hladi, ampak
celo greje... Že po nekaj trenutkih bolj ali manj zašvicaš in začne se hlajenje
z izhlapevanjem vode - začutiš, da te vroč zrak hladi. Bolj ko se premikaš, bolj
te hladi. Zato ti je najbolj vroče, če si pri miru... V takih pogojih je
pomembno popiti veliko vode - nekaj litrov na dan in dovolj soli v hrani
(hrano je treba dodatno solit). Sol povečuje žejo in hkrati tudi švicanje in
izhlapevanje vode - hlajenje. Hujše pomanjkanje soli lahko kljub temu, da pijemo
dovolj vode ta proces ustavi. Zaradi pomanjkanja vode ali soli lahko pride do
dehidracije in pregretja in se lahko zgodi, da se tak romar ne vrne več domov...
V hudi vročini med hojo ne pijemo vina, ker vino še dodatno segreva. Vino pijemo
šele zvečer za dober spanec.
V najhujši vročini začnemo s hojo zjutraj zelo zgodaj, še kakšno uro ali dve po
temi z baterijo, potem pa smo do najhujše vročine (od 15h do 18h - v Španiji je
to 2 uri kasneje, kot pri nas) že na cilju.
Za dež pa dobri nepremočljivi čevlji, nepremočljive dolge hlače, dežni plašč
(pelerina) in dežnik, pa rezervna suha oblačila v nahrbtniku.
Za morebitne hladne dni je dobro imeti s seboj tanjšo jopico, dolge hlače in
jakno. Če pa greš na pot prezgodaj pomladi ali prepozno jeseni, pa je potrebna
še vsa zimska oprema: bunda, volnena kapa, itd...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
26.) Gneča v prenočiščih - kaj, če ne najdeš prostega
mesta v prenočišču?
Najti prenočišče za posameznega romarja ali par ni noben problem. Če je
eno že polno, greš v sosednjega. Težave s prenapolnjenostjo so večinoma v mestih
in tam je običajno več prenočišč. Na podeželju romarji manj radi prenočujejo,
zato tam ponavadi ni večje gneče. Če pa je polno, greš v
drugo prenočišče, če je v tem kraju ali pa naprej do naslednjega
kraja, to pa je ponavadi nekje okoli 5km.
Večji problem so skupine romarjev. Tu pa je potrebna vnaprejšnja
rezervacija po telefonu, to je možno le v privatnih prenočiščih (z oznako R.P.)
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
27.) Žulji na nogah, kako jih preprečujemo in jih
zdravimo?
Žulji na podplatih in prstih so bolj ali manj spremljevalci skoraj vsakega
romarja. Kdaj bodo nastali in koliko jih bo, je najbolj odvisno od kvalitete
čevljev in nogavic. Zato pa: dovolj veliki, suhi, zračni in lahki pohodni
čevlji in nogavice, ki dobro odvajajo vlago (sintetični materiali tega ne
opravljajo dobro). Pa še vsakodnevno pretiravanje s prehojenimi kilometri kaj
hitro prikliče žulje.
Čevlji naj bodo čimbolj zračni. Če je vroče in hodimo v tesnih čevljih, se v
njih nabere vlaga in hitro dobimo žulje. Prav tako voda v čevljih (od dežja ali
luž na poti) hitro naredi žulje. V vročini je pomembno, da se noge dovolj
hladijo in sušijo. Čevlji ne smejo biti premajhni, ne smejo tiščat in noga nora
biti trdno v čevljih, ne smejo biti ne premajhni in ne preveliki. Morajo biti
dobro uhojeni. Lahko imamo poleg čevljev še sandale za vroče dni, ko hodimo po
suhi, nezahtevni poti.
Žulji se pogosto najprej pojavijo na prstih na nogi. Pri tem pomaga, če že
prej, preden jih dobimo - vsak dan preventivno povijemo male prste s trakovi
samolepilnega traku iz lekarne (Hansaplast). Zato imamo s seboj še male
škarjice, sukanec in šivanko. Poleg prstov, lahko žulje dobimo še na peti ali
spodnjem, sprednjem delu podplata. Še preden nastane večji žulj, lahko na tistem
mestu zalepimo obliž iz Hansaplasta in razvoj žulja se ustavi.
Zdravljenje žuljev: Ko pa enkrat že imamo žulje, jih je potrebno
zdraviti. Žulji se pogosto napinhejo, v njih je voda ali celo kri. Take žulje
moramo zdraviti. To opravimo zvečer, ko smo zaključili s hojo in smo se že
stuširali in ponoči se vse skupaj lepo zazdravi in jutri gremo lahko naprej. Če
je žulj samo v obliki odrgnine, potem nanj le nalepimo obliž iz Hansaplasta. Če
pa je žulj napihnjen, poln vode ali krvi, potem vzamemo šivanko, damo vanjo
sukanec tako, da sta iz ušesa ven dve niti. S to šivanko potem prebodemo žulj in
šivanko potisnemo v žulj tako, da na drugi strani pride šivanka ven. Na tej
drugi strani jo potegnemo ven iz žulja nekaj centimetrov. V žulju staj zdaj dve
niti sukanca. Na vsaki strani žulja s škarjami odrežemo sukanec tako, da gleda
dva centimetra iz žulja. (sukanec ostane v žulju). Počakamo in malo pritisnemo
na žulj, da vsa voda izteče iz žulja (manj kot minuta), sukanec pustimo v žulju
in nanj nalepimo obliž iz Hansaplasta. Sicer močno peče, ko to počnemo in še
nekaj časa potem, ampak čez noč se žulj že lepo pozdravi in jutri lahko gremo
naprej na pot. Zjutraj ne snemamo obliža, ampak šele naslednji večer in damo gor
novega. Po nekaj dneh tak žulj skupaj z nitjo odpade, spodaj pa zraste nova
koža. Ne uporabljamo nobenih krem, lahko kakšno razkužilo, ni pa nujno.
Če pa tega postopka ne zmoremo, potem "žulje najprej dobro razkužimo od znotraj"
 ,
pa bo potem lažje...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
28.) Ne želim iti sam na to pot, rad bi dobil
sopotnika, ker se sam ne znajdem in/ali bi mi samemu bilo dolgčas na poti
Tu nimamo podatkov o tem, kdaj bo kdo šel na pot, vsak se odloči sam, vse
je popolnoma neorganizirano, razen v nekaterih primerih, ko gre na pot skupina
iz določenega kraja, župnije, društva,... (pa še to največkrat kolesarji),
pa še to povsem nenapovedano. Ljudje hodijo na to pot sami, v parih, v manjših
ali večjih skupinah.
Tudi v primeru, da greš na pot sam, se nimaš česa bati. Mogoče je malo težje
priti do starta v Saint Jean p.p., moraš biti malo bolj pozoren na postajah. Na
sami peš-poti pa ni težav. Na poti je vedno kar nekaj ljudi in se jim lahko
pridružiš, v prenočiščih spoznaš nove ljudi, prav tako v gostilnah pri romarskih
večerjah. Ravno zato je tako pomembno, kako izbiramo kraje, kjer bomo preživeli
preostanek popoldneva in prenočevali - v večjih mestih in v velikih prenočiščih
so si ljudje med seboj bolj odtujeni, kot v manjših krajih. V cenejših
municipalnih (državnih) in parroisialnih (cerkvenih) prenočiščih se zbira več
mladih, ker so cenejša, mladim pa nek visok standard bivanja ne pomeni toliko.
Medtem, ko pa so starejši romarji pripravljeni dati kakšen €vro več za večje
udobje in bolj izbirajo privatna prenočišča (R.P) v večjih krajih.
Če si sam, imaš še določeno prednost: ni se ti treba prilagajat drugim in imaš
več izbire, kje boš prenočeval, kje, kdaj in kaj jedel,... Poleg tega pa je v
sedanjem času telefon praktično zastonj in lahko med potjo tudi koga pokličeš,
če ti je dolgčas.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
29.) Z avtom v Saint Jean p.p. - parkiranje avtomobila
za en mesec - povratek nazaj do Saint Jean p.p.?
Saint Jean p.p. je manjše mestece v dolini pod Pireneji, ima pa le omejeno število
manjših parkirišč. Romarjev na poti pa je veliko, zato naj
bi se celomesečno parkiranje izvajalo le izjemoma. Lahko prej
vprašaš za prosta mesta še na romarskem uradu: +33 559 370 509.
Celo domačini se raje tja pripeljejo z javnim prevozom in ne puščajo avtomobilov
tam, tujci še manj... Drugače pa ta odročni kraj ni izpostavljen kakšnemu
opaznemu kriminalu in glede varnosti tu naj nebi bilo težav.
- Vožnja: Z avtom se peljemo po primorski avtocesti do razcepa Divača,
tam gremo desno za smer Sežana. Sledi prehod meje z Italijo, tam na
avtocesti sledimo smer za Benetke (Venezia). Na križiščih pri Benetkah
sledimo za smer Milano. Prav tako sledimo pri Padovi smer za Milano.
Peljemo se mimo Verone in Gardskega jezera do kraja Brescia. Na križiščih
pri Bresciji sledimo smeri: Genova - Piacenza - Torino, pri Piacenzi pa
smer Genova. Peljemo se skoraj do Genove, ko pa že vidimo morje, pa
sledimo za smer Ventimiglia. Sledi kar dolga vožnja ob Ligurski obali
mimo mest Savona, San remo,... do kraja Ventimiglia. Tu ostanemo na
avtocesti in sledimo smeri Nica - Frejus. Cesta gre skozi številne
predore in kmalu smo že v Franciji. Tu ostanemo na Avtocesti in sledimo smeri
Frejus, Marseille, Nimes, Montpellier, Beziers, Narbonne, Carcassone,
Toulouse. Pri Toulouse sledimo smeri za Tarbes (možnost obiska bližnjega
Lurda 15km), Pau in
Bayonne. Vseskozi se peljemo po avtocesti mimo omenjenih mest. Pri Bayonnu
sledimo smer Bayonne, San Sebastien, Bordeaux, na naslednjem križišču pa:
Bilbao, St.sebastien, Biarritz. Kmalu, ko prečkamo reko Nives, zavijemo desno na
odcepu za smer: Anglet (San jean p.p., Combo les bains, Ustaritz), potem na
krožnem križišču za smer San Jean p.p. Sledi še 4 km avtoceste, potem pa še
okoli 35 km navadne ceste po ozki dolini do Saint Jean p.p.
V Sloveniji je potrebna vinjeta, v Italiji se plača avtocesta enkratno pri
izstopu iz države pri Ventimigliji, v Franciji pa se cestnina plačuje večkrat na
krajših odsekih. V Franciji imajo pogosto na avtocestnih plačilnih postajah le
avtomate, ki sprejemajo €vrske kovance in plačilne kartice. Posebno v Franciji
je cestnina kar precej draga, če sešteješ vse skupaj...
Ob vseh avtocestah je dovolj počivališč. Razdalja Ljubljana -
Saint Jean p.p. je 1800km.
Povratek domov v obratni smeri.
Z avtom v Santiago de compostela: Če moramo z avtom iskat romarje v Santiago, se
peljemo do Bayona po isti poti, pri Bayonu pa ne zapustimo avoceste in po
avtocesti nadaljujemo za smer St.Sebastien do mesta Handaye in Irun. Pri Irunu je španska meja. Od tu
nadaljujemo za smer San Sebastian, tam zavijemo za smer Vittoria in Burgos. Pri
Burgosu zavijemo za smer Leon, nadaljujemo za smer Astorga, Ponferrada, Lugo,
tam pa za smer Qurense, Santiago. Zadnjih nekaj kilometrov od Melide do Santiaga
se peljemo po navadni cesti in tako skrajšamo pot za nekaj 10 km, kot če bi se
peljali naokoli po avtocesti mimo A Corunje. Tu sledimo smeri Santiago. Vožnja poteka vseskozi po avtocestah. V
Španiji je podoben način cestninjenja, kot na Hrvaškem - plačujejo se posamezni
daljši odseki. Razdalja Ljubljana - Santiago je 2600km.
- Parkiranje v Saint Jean pied de portu: Če želiš dolgo parkirati vozilo,
je na voljo več možnosti:
>>>
Slika - interaktivni zemljevid z navigacijo >>>
.............
>>> Zemljevid 2 >>>
..
1. Javno parkirišče Fauvettes; brezplačno, pol kilometra iz
centra, dovoljeno samo za osebne avtomobile, 100 parkirnih mest (prepovedano za kombije, prikolice,
avtodome, avtobuse,....) (moder krog na zemljevidu)
2. Javno parkirišče; brezplačno, brez nadzora, slab kilometer iz
centra, dovoljeno samo za osebne avtomobile (prepovedano za kombije, prikolice,
avtodome, avtobuse,....) (rdeč kvadrat na zemljevidu)
3. Javno parkirišče blizu športne dvorane "Jai-Alai", brezplačno, brez
nadzora. (zelena zastavica na zemljevidu)
4. Parkirišče ob glavni cesti Juan de Huarte , običajno precej
zasedeno, 300m iz centra, (zelen krog na zemljevidu)
5. Parkiranje v kampu Plaza Berri, plačljivo +33 559370092 , +33 559371119
(zelen kvadrat na zemljevidu)
6. Več manjših parkirišč blizu španskih vrat, ni podatkov o ceni (moder
kvadrat na zemljevidu)
7. parkirna garaža Arayet, cena 32,5 € na teden. +33 559 37 057 +33 899 188 354
(rdeča zastavica na zemljevidu)
--- in še nekaj drugih manjših parkirišč
....Romarski urad (modra zastavica na
zemljevidu)
Preden zapustimo avto poskrbimo za plačilo parkirnine, če je to potrebno in
priporočljivo je odklopit akumulator, ker se lahko zgodi, da drugače avto po
celomesečnem mirovanju ne bo več vžgal.
- Povratek iz Santiaga v Saint Jean p.p.:
- Z vlakom do Pamplone: Ob 8:34 iz Santiaga, prihod v
Pamplono ob 17:22 (vlak A Corunja - Barcelona), iz Pamplone z avtobusom do Saint
Jean p.p.: 1-30/3: 14h30 > 16h15;; 1/4 - 31/5: 14h30 >
16h15, 17h30 > 19h15;; 1-19/6: 10h00 > 11h45, 14h30 > 16h15, 17h30 >
19h15;; 20/6 - 5/9: 10h00 > 11h45, 12h00 > 13h45, 14h30 > 16h15, 17h30 >
19h15;; 5-30/9: 10h00 > 11h45, 14h30 > 16h15, 17h30 > 19h15;; 1/10 -
2/11: 14h30 > 16h15;; ali Taxi. (ura in pol vožnje z avtom)
- Z vlakom do Hendaya (špansko - francoska meja): Santiago 10:03 -
Hendaye 21:22, noč v Hendayu (FR), naslednje jutro z lokalnim vlakom do Bayona
(pol ure vožnje) in vlak do Saint Jean p.p. (ena ura vožnje); Ali Taxi Hendaye -
Saint Jean p.p. (dobra ura vožnje z avtom)
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
30.) V Saint Jean pied de port pridem pozno zvečer, do
kdaj je odprt romarski urad, cerkev, prenočišča?
Romarski urad je odprt vse dni v letu in sicer: 7:30 - 12:00 in 13:30 -
20:15 (21:30 - 23:00 petek, nedelja - v dneh ko pripelje večerni vlak iz Bayona). Včasih si uradniki vzamejo malo več
prostega časa in malo zamudijo, kakšnega hudega reda ni, včasih napišejo listek
na vrata, včasih ne... Sicer pa - če prideš pozno zvečer ko je urad že zaprt, greš v urad po Credencial (romarski potni list) in žig lahko
naslednje jutro ob 7:30 in potem takoj na pot.
Romarski urad telefon: +33 559 370 509
Bolj pomembno je, da imaš v primeru, če prideš v Saint Jean p.p. pozno, že prej
rezervirano prenočišče (po telefonu ali internetu).
Pri registraciji na uradu potrebuješ potni list ali osebno izkaznico. Pogosto je
potrebno dokumente pokazat tudi v prenočiščih.
Svete maše v Saint Jean p.p: - ponedeljek, torek, sreda, četrtek ob
19:00, nedelja ob 8:30, 11:00 (po vsaki maši je še blagoslov romarjev). Cerkev
je odprta vsak dan od 7:30 - 21:00.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
31.) Kje na poti dobim žige in kateri so obvezni?
Žig v romarski potni list dobiš v vsakem prenočišču, kjer spiš.
Dodatno pa greš še po žig v nekatere cerkve ob poti in turistične urade ob
poti v nekaterih večjih mestih in nekaterih gostilnah.
Po novem zahtevajo da imaš vsaj dva žiga
dnevno - enega iz prenočišča, in drugega iz kakšne cerkve ali gostilne ob poti.
V kakšnem prenočišču prenočuješ, ni pomembno - pomembno, da je žig in ob žigu
datum.
Poleg tega so za pot od Santiaga do Finistere obvezeni še žig iz Negreire, Olveire, žig iz
turističnega urada (gostilna) iz vasice Logroso nad Olveiro (kakšno
uro in pol hoje naprej od Olveire).
Za relacijo Finistera - Muxia ali obratno je obvezen žig iz vasi Lires na
polovici poti (gostilna As Eiras)
Poleg navedenih pa seveda še žig od tam, kjer si začel z romanjem
(običajno je to romarski urad v Saint Jean p.p.)
Na koncu poti (v Santiagu, Finisteri in Muxiji) to preverijo in če je vse v redu
dobiš potrdilo
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
32.) Camino bi začel hodit v Pamploni, z letalom pridem
ob 13h v San Sebastian. Kako do Pamplone?
Letališče "San Sebastian" se nahaja ob mestu Irun, 2km stran od francoske meje.
Torej: peš od letališča do železniške postaje Irun, to je 2 km peš. Potem pa
naprej z vlakom: Irun 14:53 - Pamplona 17:52 (vlak Irun - Barcelona) 9€
direktni vlak ali.....bus vsakih nekaj ur, vožnja traja dobre 2 uri, cena
okoli 10€.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
33.) Camino bi začel hodit v Saint Jean p.p, z letalom
pridem ob 13h v San Sebastian. Kako do Saint Jean p.p?
Letališče "San Sebastian" se nahaja ob mestu Irun, 2km stran od francoske meje.
Torej: peš od letališča do železniške postaje Hendaye (Francija), to je 3 km
peš. Potem pa naprej z vlakom: Hendaye 17:22 - Bayonne 18:15. Iz Bayonna v
Saint Jean p.p. z vlakom ob 21h, tisti dan kadar sploh pelje ali pa taxi.
Ko in če ti uspe priti zvečer ob 22h v Saint Jean p.p., te za dobrodošlico
čakajo še zaprta vrata prenočišč, če nisi prej le tega
rezerviral... :-(
Torej: do San Sebastiana vedno z jutranjim letom, potem pa lepo z vlakom
do SJPP, kamo pridemo okoli 13h....
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
34.) Zanima me, kako zapakirati pohodne palice za
prevoz z letalom?
Pohodne palice zložimo, zavijemo, damo v nahrbtnik in oddamo kot prtljago.
Kot ročno prtljago jih ni mogoče vzet na letalo, ker ti ne bodo dovolili
(možnost uporabe palic kot orožje,...).
Lahko jih pa kupiš V Saint Jean p.p. v trgovini z romarsko opremo.
Sicer pa, a jih res potrebuješ na poti?
Hodi se po urejenih stezah in poteh, po mojem ti bodo prej v napoto...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
35.) Grem na severno pot (Camino Norte), kako priti v
Irun, letališče,...?
Letimo do letališča "San Sebastian" (Donostia - Hondaribia). Dobre zveze iz
Benetk vsak večer ob 22h (glej zgoraj) z nizkocenovnikom Vueling. To letališče
je dober kilometer oddaljeno od mesta Irun, kamor gremo peš (15 minut hoje).
Zjutraj ob 9h smo že tam.
Od sosednjih letališč je uporabno še Bilbao (lokalni avtobusi vsako uro s
presedanji v San Sebastianu) in letališče Biarritz (Francija), lokalni vlak do
Hendaya pol ure vožnje skoraj vsako uro, ter peš eno uro do Iruna.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
36.) Kako iz letališča Biarritz v San Jean pied de port
ali v Pamplono ali Irun?
Iz letališča Biarritz do Železniške postaje Bayonne je lokalni bus "C" iz
letališča pribljižno na pol ure. Razdalja 6 km, cena 1€. Izstopiš na postaji Echauguette ali Bayonne Mairie, peš 350m čez most čez reko do ŽP. Potem pa na
vlak za Saint jean p.p. Vozni red:
saint
jean p.p.
Vozni redi:
https://tim.chronoplus.eu/tim/data/pdf/227_FH_LC_Ete-2018.pdf
Od letališča v Biarritzu do Pamplone traja vožnja z avtobusom 3 - 4 ure
(vključno s presedanjem v San Sebastianu. Cena je 15€. Odhod avtobusa od
letališča v Biarritzu je vsako uro ali dve. Razdalja je 95km.
Možen izstop v Hendayu za Irun (kdor gre na severni Camino) po dobre pol ure
vožnje.
Vozni redi:
http://www.conda.es/en-index.php
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
37.) Nimam časa za celo pot, imam samo ... dni časa,
kje bi lahko začel kasneje ali razdelil pot na več delov?
- Za celo pot, to je od Saint Jean p.p do Santiaga in naprej do Finistere in
Muxije, to je 940 km potrebujemo v najboljših pogojih okoli 31 dni hoje, lahko
še nekaj dni več...
- Za pot od Saint jean p.p. do Santiaga, to je 765 - 825 km okoli 21 do 25 dni.
- Od Santiaga do Finistere, to je 89 km, to je okoli 3 do 4 dni, od finistere do
Muxije ali obratno 35 km, to je en dan.
- Od Pamplone do Saint Jean p.p to je okoli 700 km potrebujemo 3 tedne.
- Od Burgosa do Santiaga, to je okoli 500 km dobrih 15 dni.
- Od Leona do Santiaga, to je 300km okoli 10 dni.
- Od Ponferrade do Santiaga, to je 200 km okoli en teden.
- Od Sarrie do Santiaga, to je 114 km okoli 4 dni. (to je minimalna razdalja, ki
jo še priznajo)
Nekateri romarji hodijo celo pot, a si jo zaradi pomanjkanja časa razdelijo na
dva, tri ali štiri dele: letos en del, naslednje leto začnejo tam, kjer so lani
končali in tako naprej do Santiaga. Tudi v tem primeru se romarska pot prizna in
dobiš potrdilo. Ko naslednje leto nadaljuješ, greš tja, kjer si lani končal
po žig.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
38.) Ne zmorem večjih vzponov, kje bi lahko začel in po
kateri poti bi šel?
Na romarski poti sta dve območji z večjimi vzponi: Pireneji (Saint Jean p.p. -
Pamplona) in Leonske gore (Astorga - Sarria).
Če se želiš izognit vzponom, začni s hojo v Pamploni in hodi do Astorge (okoli
450 km), se pelji z vlakom ali busom do Sarrije in nadaljuješ s hojo do Santiaga
(še 114km), lahko pa še naprej do Finistere in Muxije.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
39.) Šel bi na Camino po neki drugi poti - primitivo,
norte, portugalsko pot ali prek celine, kje bi našel podatke o poti?
Glede poti in prenočišč in poti je nekaj podatkov tukaj:
http://caminodesantiago.consumer.es/
Vsekakor pa je na teh poteh manj prenočišč in poti so slabše označene, kot na
Francoski poti
Hrana je povsod tako, da je v trgovinah in gostilnah ob poti/ob prenočiščih. O
prenočiščih pa je vse napisano. Za prevod iz španskega jezika uporabi Google.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
40.) Raje bu šel na pot bolj zgodaj pomladi, da ne bo
prevroče, zakaj se priporoča šele po prvem maju?
Pot čez Pireneje je odprta od 31. marca do novembra. Vendar je na Pirenejih
pogosto sneg do 1.maja. Pogosto je v severni Španije do prve polovice maja
veliko dežja, potem se vreme umiri in v juniju nastopi suho obdobje, ki traja do
zgodnje jeseni.
Poleg tega je zgodnja pomlad v severni Španiji, predvsem pa v in pod Pireneji
precej deževna, zemlja pa ilovnata, romar pa se mora spopadat z dežjem, blatom
in mrazom. Cunje je treba prati ročno, suši pa se jih zunaj na žici... Polno
nevšečnosti... V hladnem in vlažnem vremenu je treba imeti s seboj več cunj, še
dodatne bunde in jopice, kar vse skupaj doda še nekaj kilogramov, ki jih moramo
nositi s seboj celo pot, ko pa je nahrbtnik že tako ali tako vedno pretežak. V
toplem obdobju imamo s seboj lahko vsega tega manj, pa še hoja le lažja in lepša
v suhem vremenu, cunje se hitro sušijo, lahko malo posedimo in počivamo kje v
naravi.
Vročina ni niti tako hud problem, ker je to suha vročina in vedno piha veter,
sicer to na termometru pokaže veliko, občutek vročine pa ni tako hud. Zrak je
suh in dobro odvaja toploto. V najhujši vročini pa lahko malo upočasnimo korake
in gremo na pot zjutraj malo bolj zgodaj... Svoje pa doda tudi zamik ure za 1 do
2 ure, ker je Španija precej zahodneje od nad in najhujša vročina nastopi šele
okoli 15 - 16 ure.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
41.) Zdravstveno zavarovanje - ali zadostuje evropska
kartica zdravstvenega zavarovanja?
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je skoraj toliko, kot nič. Ta
pokriva le nujne zdravstvene storitve pri državnih zdravnikih, v bolnišnicah
(namestitev v bolnišnici ni zdravstvena storitev!). Uporabna je sicer pri
manjših poškodbah, okužbah, torej za običajni obisk zdravnika, Za kaj hujšega,
npr zlom, prevoz z reševalnim vozilom pa ne.
Da ne govorimo o kakšnih prevozih ali celo helikopterju. V tujini niso tako
radodarni s prevozi, še manj s helikopterjem, le ta se ne bo prej dvignil od
tal, dokler ne bo znan plačnik ali zavarovalna polica.
Če se hočeš zavarovat, je potrebno sklenit turistično zavarovanje, npr. Corris
(cena okoli 30e za en mesec, odvisno od paketa, letno zavarovanje okoli 60e), to
pa pokriva vse te storitve, vključno z vsemi potrebnimi prevozi po kopnem ali
zraku in namestitvami, tudi zdravljenje Covida v bolnišnici, če je potrebno.
Kakšnih posebnih nevarnosti za zdravje na poti sicer ni, možne pa so poškodbe
zaradi padca, zdrsa, nevihte v gorah, odrgnine, žulji, opekline od sonca,
zastrupitve s pokvarjeno hrano, kakšne okužbe v nekaterih prenočiščih (npr.
garje, uši, pred nekaj leti ošpice, Covid,...), prometne nesreče (ponekod se hodi tudi po prometnih cestah,
mestih), prehladi, ugriz psa ali kače, itd... Večja verjetnost težav je, če gremo na pot v
neprimernem času. (prezgodaj pomladi, deževno obdobje, zima).
Kakšne lažje težave pa romarji zdravimo kar sami, npr: žulji, odrgnine, manjše
prebavne težave, prehlad, opekline od sonca, boleče mišice,...
https://www.coris.si/si/856/turisticno-zavarovanje-za-tujino.aspx
https://www.coris.si/EvropskaKartica.aspx
42.) Kako dolg je v resnici "francoski" Camino,
obstajajo različni podatki od 765 do 830 km, pa celo 900km...?
V Roncesvallesu je tabla 790 km do Santiaga, od Saint Jean p.p. do
Roncesvallesa je 26 km, torej uradno 816km...
Vendar ni vse tako enostavno, to je le del zgodbe...
Na sami poti je več krajših odsekov z več variantami (ki se po dolžini
razlikujejo za nekaj, ponekod pa tudi do 10km), izbereš eno, ki ti najbolj paše
(od vrha Pirenejev do Roncesvellesa preko Ibanjete ali naravnost, Irache - Los
Arcos, Letališče - Burgos, Castrojeriz - Fromista, Fromista - Villarmentero,
Sahagun - Mansilla, Leon - Hospital d Orbigo, Hospital d Orbigo - Astorga,
Cacabelos - Villafranca - Valcarce, Tricastela - Sarria, S.Irena - S.Marcos,
razne variante skozi večja mesta, razdalja Fisterra - finistera in še kje...)
Poleg tega pa Španci radi poudarjajo le španski del poti od Roncesvallesa do
Santiaga, na francoski del čez Pireneje pa kar "pozabijo".
Torej se razdalja giblje nekje od 765 - 830km (brez finistere)..., ni nekaj
točno določenega. Že, če greš do Finistere preko Muxije ali pa do Muxije preko
Finistere, je razlika 10km... Sicer pa pot do nedavnega niti ni bila točno
izmerjena, predlanskem so prestavili kar precej oznak ob poti od 3 - 10 km. Do
razlike že pride, kako meriš vzpone, a po zemljevidu, a po dejanski poti po
naklonu poti. Iz Saint Jean p.p do Finistere in Muxije pa je nekje od 900 - 950 km.
Teh par kilometrov sploh ni pomembno, izbereš tiste variante, ki ti bolj
ustrezajo.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
43.) Kako transportirat kolo do Saint Jean p.p.
in povratek nazaj iz Santiaga?
Najboljša in najcenejša varianta je, da greš tja in nazaj s Flixbusom
(Ljubljana - Bayonne), Bayon - Saint jean p.p. pa z lokalnim vlakom ~1h
vožnje ali pa prekolesariš ~55km. Nazaj pa spet Flixbus (Santiago -
Ljubljana), v obe smeri bo treba 1X ali 2X prestopit. Doplačilo za kolo
za posamezno vožnjo je 9€, torej skupaj okoli 36 ali 45€. Kolo je treba
prijavit ob nakupu karte. Število koles je omejeno, zato pravočasna
rezervacija.
https://global.flixbus.com/service/bike-travel
Poleg avtobusa so še druge možnosti: Kolo je mogoče dati na letalo kot
prtljago, če je ustrezno razstavljeno in zapakirano, vendar je treba kar
precej doplačat. Bolje bi bilo z vlakom. Nazaj ga lahko razstavljenega
pošlješ po pošti (v Santiagu imajo na pošti pripravljene embalaže za
to).
Še bolje je, če najdeš kakšno skupino, ki gre tja z avtobusom in se jim
pridružiš, ali pa kakšnim romarjem v Lurd, ker Saint jean p.p. ni tako
daleč od Lurda ~140km - 1dan kolesarjenja ali vlak.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
44.) Začel bi kasneje, kje lahko še drugje, kasneje na poti dobim romarsko
knjižico (Credencial)?
- Saint Jean p.p. – Romarski urad
- Roncesvalles – v romarskem prenočišču v samostanu
- Pamplona – v romarskem prenočišču Jesus y Maria, Calle Companía, 4, nedaleč od
glavne cerkve
- Puente la Reina – Albergue de Peregrinos de los Padres Reparadores
- Estella – Albergue de Peregrinos (municipal)
- Logroño – Albergue Municipal de Peregrinos
- Santo Domingo de la Calzada - Albergue de peregrinos de la Cofradía del Santo
- Burgos – Albergue Municipal de Peregrinos ali romarski urad pri Katedrali
(spodaj)
- Carrion de los Condes – Romarski urad v samostanu San Zoilo (na zahodni strani
pri izhodu iz mesta)
- Leon – Albergue Ciudad de León (Cisterciani)
- Astorga – Albergue de peregrinos Siervas de María
- Rabanal del Camino – Albergue Nuestra Señora del Pilar
- Molinaseca – Albergue de Peregrinos Alfredo
- Ponferrada – Albergue de Peregrinos San Nicolas
- Villafranca del Bierzo – Albergue de Peregrinos Ave Fónix
- O Cebreiro – Albergue de O Cebreiro in romarski urad v cerkvi
- Samos – Albergue del Monasterio de Samos /v prenočišču v samostanu)
- Sarria – Albergue de Peregrinos de Sarria (municipal)
- Santiago de compostala – romaski urad
- Finistera – Albergue de Peregrinos (municipal)
- Muxia – turistični urad
(za lokacije navedenih ustanov glej interaktivni zemljevid romarske poti)
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
45.) Kako se hodi po Pirenejih in ostalih
hribih, je kaj plezanja?
Po Pirenejih se hodi po "Napoleonovi poti", tako se ta imenuje. Prvi del
poti je po asfaltni cesti, nadaljujemo po stezah. Na poti ni nobenega
plezanja. So pa druge nevarnosti, kot so popoldanske nevihte, strele,
veter, blato, zdrs na blatnem pobočju v globino ali zaradi sunka vetra, hitro se spreminjajoče vreme,.... V primeru dežja je del
poti lahko precej blaten. Najnevarnejše so nepredvidljive popoldanske
nevihte. Od Orrisona dalje, pa vse do Roncesvallesa ni nobenega
zavetišča, nobene stavbe, kamor bi se lahko zatekli. Zato gremo na
pot v Pireneje vedno le zjutraj, razen, če bomo prenočevali v
Orrisonu. Zaradi neupoštevanja tega pravila je bilo na tem delu poti že
kar nekaj nesreč in tudi mrtvih romarjev.
Po Pirenejih hodimo dva dneva do doline pri Zubiriju. Prenočujemo v
prenočiščih v gorskih vaseh: Orisson, Roncesvalles ali Espinal.
Podobno je v Leonskih gorah med pokrajinama Kastilja in Galicijo.
Največja nadmorska višina na poti je 1.700 n/m.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
46.) Kaj je bilo najtežje na poti?
Kakšnih posebnih težkih situacij na poti ni, če greš na pot ob pravem
času. Težki primeri so lahko predvsem slabo vreme, pa tudi:
žulji, bolezen, dolgotrajno deževje, huda vročina, blato na poti,... Da se izognemo
temu, je najbolje iti na pot, ko je verjetnost takih dogodkov čim
manjša, to je v toplem delu leta. Poletna vročina ni tako hud problem,
se jo da kar dobro prenašat. Hujše je daljše deževje, ko se ne moreš
nikjer posušit, ne sebe in ne cunj...
Zame je bilo najtežje v zadnjem delu poti, ko se je bilo treba
pripravljat za odhod domov. Delno zaradi tega, ker se ta lepa pot
zaključuje, delno pa tudi zaradi s tem povezanimi sitnostmi, kot je
iskanje prevoza za primerno ceno, pa tudi ker je v tem zadnjem delu poti
vse polno raznih turistov
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
47.) Pravijo, da ta pot (Camino) vsakega, ki jo
prehodi spremeni, da ne pride več enak domov,...?
To je le mit... Domov prideš enak, kot si šel na pot, le nekaj
kilogramov si lažji, pa malo bolj zapečen od sonca, fizično imaš malo
več kondicije in pa ne nazadnje imaš precej "shujšano" denarnico.
Kakšnih opaznih psiholoških učinkov ta pot na romarja nima, pa če jo
tudi večkrat prehodiš...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
48.) Na poti verjetno najdeš precej novih
prijateljev?
Na poti najdeš kar precej ljudi, s katerimi se srečuješ skoraj vsak dan.
Postanemo si kar domači med seboj, se srečujemo v prenočiščih, na poti,
pri večerjah, pri sv.mašah in v gostilnah. To so ljudje od
vsepovsod, družimo se med seboj, ne glede na to, od kje prihajamo.
Slovencev pa na poti srečaš malo, mogoče kakšnega ali dva ali tri na
celi poti, včasih pa tudi to ne. Pogosto se zgodi, da po nekaj dneh hoje
na poti srečuješ nove ljudi, prejšnjih pa ne več, ker
ima vsak različno hitrost hoje in tako eni ostajajo zadaj, drugi gredo
naprej.
Vendar pa ta prijateljstva niso trajna - ugasnejo, ko zaključimo pot in
se vrnemo domov. To so le bolj površna poznanstva, ker je na poti
premalo časa, da bi se bolj navezali med seboj. Velike razdalje naredijo
svoje in takih stikov ni mogoče ohranjat.
Precej pa je to odvisno od načina hoje, ki si si jo izbral, če se preko
noči bolj zadržuješ v mestih, srečaš več ljudi, na podeželju pa manj.
Vendar pa so stiki med ljudmi v mestih bolj površni.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
49.) Želim postati oskrbnik romarskega
prenočišča na Caminu?
Tudi to je mogoče
Na tej romarski poti primanjkuje oskrbnikov prenočišč, nekatera so
zaradi tega morali celo zapreti, predvsem v bolj odročnih krajih. Zato
oskrbnike stalno iščejo. V nekaterih prenočiščih se oskrbniki hitro
menjajo, drugje vztrajajo dalj časa. Nekatera prenočišča imajo
tradicionalno tuje oskrbnike, v nekaterih so domačini. Delo je pogosto
slabo plačano, ponekod so to prostovoljci, ponekod se oskrbniki menjajo vsak
mesec. Ker smo v EU, imamo to možnost tudi Slovenci... Potrebno je
znanje vsaj enega večjega svetovnega jezika (nemščina, angleščina,
italijanščina, francoščina, španščina), zaželjeno je vsaj osnovno znanje
španskega jezika, opravit je treba krajši tečaj in zaželjeno je, da si
prej vsaj enkrat pehodil/prekolesaril Camino.
Delo oskrbnika se začne zjutraj ob 6h, ko romarji odhajajo na pot in se
nadaljuje s čiščenjem, čez dan je prosto, popoldne pa sprejem novih
romarjev in s tem potrebna administracija (žigosanje knjižic, vpis
romarjev v evidenco), ponekod vodenje skupne priprave večerje, nakup
hrane, skrb za red in čistočo in spoštovanje pravil v prenočišču. Ob 22h
se vse zaklene in gre spat. To se ponavlja dan za dnem, ne glede na dan
v tednu.
Primerno predvsem za ljudi, ki imajo radi družbo...
Pokliči na romarski urad v Saint Jean pied de port: 00 33 559 370 509,
tam ti bodo dali nadaljna navodila...
Še najboljše pa je, da se odpraviš na pot, prehodiš ali prekolesariš cel
Camino, vmes pa bereš razpise na oglasnih tablah prenočišč, se kaj več o
tem pogovoriš z upravitelji prenočišč in se na koncu odločiš, kje bi
želel biti in se na osnovi tega prijaviš na ustrezen razpis...
>>> Postal bi oskrbnik romarskega prenočišča >>>
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
50.) Kako je s hrano na poti, menuji v
gostilnah, prenočiščih, je mogoče jesti tudi meso?
V nekaterih prenočiščih romarji dobimo (skromen) zajtrk, predvsem v
župnijskih in nekaterih privatnih za doplačilo. Ta zajtrk ni vreden
svojega denarja, je le skromen prigrizek in je bolje prej iti na pot. Bolje, da hrano za zajtrk
kupimo prejšnji dan v trgovini in si zajtrk sami pripravimo, npr. kruh,
maslo, med, marmelada, salama, mleko,... Ali pa se ustavimo v prvem
lokalu in ob kavi pojemo še kakšno pecivo ali sendvič. Tega je dovolj ob
poti.
Kosilo prav tako lahko dobimo v gostilni ob poti. Obstajajo "dnevni
menuji", kar je po vsebini, količini in ceni isto, kot večerni romarski
menuji. Če boš še čez dan jedel v gostilni, se ti bo pot podražila za
vsak dan romanja za 12 do 15 €vrov... Lahko pa čez dan ješ suho hrano,
ki si jo kupiš v trgovini, kar je občutno ceneje, kajti hrana je v
španskih trgovinah precej cenejša, kot pri nas. Npr, sam si lahko
pripraviš razne solate, predvsem paradižnik, pa sadje, kakšne konzerve,
vložena zelenjava...
Večerjo pa dobimo v nekaterih prenočiščih, predvsem župnijskih
(parroisial) ponavadi
za prostovoljni prispevek ali v večini privatnih (R:P:) za doplačilo 10
- 12€vrov. Državna
prenočišča (municipal, ACAG) pa hrane ne ponujajo. Je pa v
nekaterih državnih prenočiščih na razpolago kuhinja s štedilnikom ali
mikrovalovno pečico. Kuhinje pa so na razpolago romarjem v vseh državnih
prenočiščih v zadnjem delu poti v pokrajini Galicija. Ponekod imajo
posode, drugje ne, je različno. V taki kuhinji lahko pripraviš jedi, ki
se hitro skuhajo, npr: makaroni, riž, jajca, juho, polento, itd,..., kajti
ponavadi je treba čakat v vrsti, če je več ljudi. Kjer pa dobimo hrano
že pripravljeno ali pa skupaj pripravimo, pa tudi dobimo bolj preproste
jedi, kot so enolončnica, mešana solata, pasta-makaroni, sadje, vino,...
Kjer pa tega ni na razpolago, pa lahko v bližnji gostilni (pa tudi v
nekaterih privatnih prenočiščih) dobimo "romarski menu". Ta je
sestavljen iz ene prve jedi, ene druge jedi, slaščice in pijače. Cena je
od okoli 10€vrov v prenočiščih, do 12 - 15 €vrov v gostilni. Za prvo jed
lahko dobimo: pasta-makaroni, zelenjavna juha, mešana solata. Za drugo
jed pa: pečena ali ocvrta kuretina s pomfrijem, ocvrta jajca s pomfrijem,
pečena riba s pomfrijem, paelja riž, pečen (zunaj zažgan, noter surov!)
zrezek,... Za slaščico dobimo: sladoled, pecivo, jogurt, puding.
Za pijačo pa: voda, rdeče vino ali pivo. V gostilnah je običajno na
razpolago nekaj od teh jedi in potem lahko izbiraš med ponujenim.
Ko pa smo že pri mesu, znajo dobro pripravit kurje meso in ribe,
ostalega mesa raje nebi komentiral. Sploh pa ne naročat kakšnih zrezkov
ali govedine, ker ne znajo tega spečti, da bi bilo primerno našemu
okusu. V Španiji zrezke pečejo tako, da zrezek na hitro popečejo na zelo
vroči plati. Tak zrezek je na zunaj že zažgan, na sredini pa še skoraj
surov. To ni napaka kuharja, ampak tam je taka navada, da jedo tako
meso. Prav tako ne znajo pripravit golaža, niti ostalih enolončnic na
žlico. Tega v Španiji ni. Prav tako nimajo krompirja v solati ali
pečenega krompirja. V Španiji je krompir redko na krožnikih, ko pa je,
je večinoma v obliki pomfrija. V Španiji ne pojedo toliko svinjine,
kot pri nas, ta je bolj redko na jedilniku.
Imajo pa dobre zelenjavne juhe, paeljo-riž (riž z morskimi sadeži),
pasta-makarone (testenine s paradižnikom, olivami), ribe, kurje meso,
mešane solate, papriko, dobro rdeče vino....
Da bi pa romar sam v kuhinji v prenočišču pekel ali kuhal meso, pa
skoraj ne pride v poštev, ker si ne moreš privoščit daljšega kuhanja,
medtem, ko drugi čakajo v vrsti za kuhinjo. Pa še vonjave pri pripravi
mesa niso nič kaj prijetne (čebula, česen). Kdor pogreša
meso, pa ima na poti na razpolago dobre sendviče s pršutom (npr za
zajtrk), pa salame,...
Sam sem pogosto pripravljal pasta-makarone, ker jih je enostavno in
hitro skuhat, pa še bolj kalorične so od druge hrane. Pa paradižnikova
solata z obilico kruha. To je zelo pomembno na poti, da ješ čimbolj
kalorično hrano. Se pozna pri hoji, nisi utrujen in lahko več prehodiš
brez težav z mišicami, koleni, itd, lažje prenašaš vročino, lažje
razmišljaš, imaš več fizične moči...
Vino pa po večerji, da lažje zaspiš in bolje spiš.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
51.) Kako je z navigacijo na poti, ali
obstajajo kakšne aplikacije za telefon?
Pot je večinoma dobro markirana, zato navigacija niti ni potrebna. Na
začetku poti v Saint Jean p.p. dobimo osnovni zemljevid, spisek krajev
in prenočišč ob poti.
Izjema je v večjih mestih, kjer se pa, če ravno ne slediš oznakam lahko
tudi izgubiš. Ponavadi zadošča že "Google maps", da najdeš pravo pot ali
trgovino, gostilno, itd.
Priporočam pa namestitev dveh aplikacij na telefon, več ne potrebujemo.
- Camino Pilgrim - Frances (seznam krajev ob poti, kilometri med
kraji in do cilja, višina, profil, iskanje prenočišč, trgovine,
bankomati, zemljevid, ponudba v posameznih krajih, trgovina, lekarna,
prenočišča, gostilna, restavracija, bankomat)
- Buen camino de Santiago app (natančen opis prenočišč s
posodobljenimi cenami, slikami in ponudbo v njih, delovnem času, število
postelj, zemljevid, možnost rezervacij nekaterih prenočišč, v to
aplikacijo so vključene vse verzije Camina (francoski, portugalski,
primitivo, norte,...), znamenitosti v posameznih krajih in njihove
slike, opis posameznih krajev, navigacija in usmerjanje do vseh teh
objektov)
Obe zgoraj navedeni aplikaciji omogočata, da predhodno naložimo
zemljevide in podatke na telefon, tako, da ob uporabi na poti niti ne
potrebujemo internetne povezave in prenosa podatkov.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
52.) Pranje cunj, ali so romarjem na razpolago
pralni stroji?
V večini državnih prenočišč in nekaterih privatnih so romarjem na
razpolago večji pralni stroji, ki omogočajo krajše pranje ~20minut.
Stroji so avtomatizirani, delujejo na kovance, cena pranja je 3€vre, v
ceno je vštet prašek, vse je avtomatizirano. So pa pogosto primeri,
posebno, če je v prenočišču veliko ljudi, zunaj pa slabo vreme, da je
treba dolgo čakat na vrsto...
Prav tako so na razpolago sušilni stroji, cena za eno sušenje je 4€vre.
To pride v poštev za skupine romarjev, da skupaj zmečejo umazane cunje,
potem pa se to opere v eni rundi. Za posameznega romarja za pranje ene
majice, kratkih hlač in para nogavic, pa to ne pride v poštev. Če si
sam, opereš cunje ročno v škafu ali pralnem koritu, posušiš pa zunaj na
žici, kar imajo povsod.
V župnijskih prenočiščih pa pralnih in sušilnih strojev nimajo praktično
nikjer. Tu pride v poštev le ročno pranje in sušenje na žici.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
53.) Kakšne čevlje si imel na poti, kakšna naj
bo obutev?
V normalnih razmerah (pozna pomlad - poletje - zgodnja jesen) lahke in
nizke pohodne čevlje za hojo po hribih in ob slabšem vremenu. Poleti so
priporočljive še dodatne sandale s trakovi za pritrditev za hojo po
vroči ravnini in asfaltu. Tako ne bo žuljev. V prenočiščih pa je
potrebno imeti copate, natikače.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
54.) Ali je spalna vreča res nujna, kaj pa
armafleks?
Romarska prenočišča so hostli, ki so namenjeni izključno romarjem
na tej poti. Po večini imajo pograde, to sta po dve ležišči eno nad
drugim, spi pa se v večjih skupinskih spalnicah. Na ležiščih so večinoma
gumijaste vzmetnice, brez posteljnine. V nekaterih državnih in privatnih
prenočiščih dobiš tanko, pajčevinasto prevleko za vzmetnico in povštar
za enkratno uporabo (1€). Kjer pa se spi na tleh (nekatera župnijska
prenočišča), pa imajo tam usnjene telovadne blazine in če je malo ljudi,
lahko vzameš tudi dve ali tri. Posteljnine torej ni nikjer. Zato je
spalna vreča OBVEZNA. Armafleksa pa nikjer ne potrebujemo.
Če pa bi radi spali zunaj na prostem ali v kampih, pa potrebujemo še
armafleks in manjši šotor...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
55.) Koliko vode naj nosim s seboj, a je voda
pitna?
Dovolj je plastična flaša za 1,5l vode, tudi poleti v vročini. Vodo se
lahko natoči v vsaki vasi, kjer imajo v središču vasi pipe s pitno vodo.
Poleg tega je skoraj v vsaki vasi gostilna. Vasi pa si sledijo nekje na
4 do 10km. Večje količine predstavljajo samo odvečno težo. Tudi pri
prečkanju Pirenejev je dovolj vode ob poti, po uri in pol je gostilna
Orrison, na francosko-španski meji vodnjak s pipo,... Enako je v
Leonskih gorah in na neskončni ravnini, kjer imajo na daljših odsekih
mobilne prodajalne brezalkoholnih pijač v kombijih.
Voda iz pip je povsod pitna, ni pa najboljšega okusa. V Španiji večinoma
ni apnenca, zato je voda mehka, ponekod še klorirana, a je pitna. Če pa
kje ni pitna, pa je to označeno (agua no potable)
Ravno zaradi mehke vode, je priporočljivo vsakodnevno dodajanje
manjkajočih mineralov (kalcij, magmezij) v obliki šumečih tablet iz
Mercatorja in dovolj soli v hrani, da s tem preprečimo krče mišic na
nogah.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
56.) Kje so trgovine s hrano, romarsko opremo,
koliko jih je ob poti?
Ob poti je dovolj trgovin s hrano. Več kot polovica vasi ima tudi manjšo
trgovino s hrano, kjer lahko kupimo vse kar potrebujemo za jesti ali
pripravo večerje v prenočišču. Ni pa trgovine rano povsod. Na začetku
poti v San Jean p.p. dobiš spisek krajev, na njem je označeno za vsak
kraj, če ima tudi trgovino. Te manjše trgovinice so običajno odprte od
10h do 14h in od 17h do 21h (s popoldanskim premorom). Le v večjih
mestih so trgovski centri odprti cel dan. Cena hrane v španskih
trgovinah je nekoliko nižja od naših cen v Sloveniji (2023)
Trgovine s romarsko opremo (nahrbtniki, cunje, čevlji,...) so le v
večjih mestih, po vaseh ji ni.
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
57.) Kje so gostilne, bifeji, kava, romarski
menuji, je tega dovolj?
V skoraj vsaki vasi je manjši lokal ali gostilna, tudi v izumrlih vaseh
(vaseh brez prebivalcev). Povsod je mogoče dobiti kavo, vino, pivo, čaj,
sokove, sendviče, pecivo in razne prigrizke. Poleg tega so gostilne
skoraj povsod v bližini romarskih prenočišč, ki zvečer ponujajo romarske
menuje. Le redki so kraji, kjer jih ni, tam pa je skoraj povsod mogoče
dobit hrano ali večerjo v prenočišču. Pogosti so primeri, predvsem v
majhnih vaseh, ko je v eni stavbi vse obenem: romarsko prenočišče,
gostilna in trgovina,... Cene hrane in pijače v gostilnah so prbljižno
enake, kot pri nas v Sloveniji. (2023)
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
58.) Je uporaba mobilnega telefona res
brezplačna?
Francija in Španija sta del EU, zato se klici in sporočila obračunavajo
tako, kot doma. Pri prenosu podatkov pa so omejitve, nekje od 10
do 30GB/mesec, kar pa težko preseči ob neki normalni uporabi. Kar
je več, pa nekaj zaračunajo, kakšnih presenečenj z astronomskimi cenami
tudi tu ni. Ker ima večina ljudi razne neomejene pakete naročnin, to
pomeni, da je uporaba telefona na poti zastonj. Uporabna zadeva za
navigacijo po mestih, iskanje trgovin,...
Sicer pa:
Ali je vredno iti tako daleč na tako pot, da bi vsak prosti trenutek
zapravili z brezveznim "praskanjem" po ekranu?, kot se to počne doma, v
službi, v šoli, med hojo, pri jedi, oziroma že vsepovsod. To je v
zadnjem času postala že prava zasvojenost...
Raje izkoristimo čas na poti za oglede narave, krajev, znamenitosti,
druženje ali enostavno za počitek na sončku...
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
59.)
Krajša verzija Camina -
prehodil bi samo del poti...
Kar precejšnje število romarjev prehodi samo del romarske
poti, predvsem zadnjih 100, 200 ali 300 kilometrov. Pravzaprav to velja kar za večino
Špancev. Ostali, bolj oddaljeni romarji se le redko odločijo za to možnost. Tako
romanje traja od le nekaj dni do dveh tednov in je le bolj podobno nekemu
turizmu, kot pa pravemu romanju. Pravi romarji, ki prehodimo celo pot, kar
nekako zviška gledamo na take ljudi... V zadnjem delu poti od Sarrije do
Santiaga se včasih vijejo kar cele kolone takih pohodnikov - to je bolj
turizem, kot pa resna hoja...
Tako romanje je dokaj poceni. Romarski potni list dobiš v prenočiščih v Sarriji,
Cebreiru, Finisteri ali Muxiji - glej seznam zgoraj.
Za romarje iz bolj oddaljenih krajev (med njimi so tudi naši
kraji) je vprašanje smiselnosti tako kratke poti, kajti večina stroškov Camina
je prevoz tja in nazaj...
Sploh pa v tem zadnjem delu poti (Sarria - 114 km do Santiaga) ne doživiš
pravega romarskega vzdušja. Na poti je gneča, vse je bolj turistično, pa še
dokaj dolgočasna pokrajina.
Tisto pravo romarsko vzdušje je na začetku poti v Pirenejih, pa v celotnem
osrednjem delu poti na dolgi ravnini, pa v gorah,...
Največ tistih, ki gredo krajšo verzijo, se jih odloči za romanje od Sarrije (114km) do
Santiaga, nekateri pa od Cebreira (150km) ali Ponferrade (200km)
Nekateri pa prehodijo pot od Atlantika do Santiaga iz Finistere (90km) in/ali Muxije (125/85km)
Za tiste, ki bi želeli na to pot se priporoča let z Ryanairom
iz Milano-Bergamo do Santiaga, potem pa z avtobusom do Sarrije, Finistere ali
Muxije.
Nekateri pa romanje začno v mestih Leon (300km), Burgos
(500km), Logronjo (650km), Pamplona (750km). Tudi tu imajo letališča in poišči ustrezen let do tja...
Vozni red:
Do Milana in Bergama v Italiji redni vlak, Flixbus ali Go-opti,...
Letalo:
>>>
Vozni red >>>> (možnost nakupa povratne karte)
Lokalni bus iz letališča do avtobusne postaje Santiago 10km vsake pol ure
Za Finistero in Muxijo odhod avtobusa iz avtobusne postaje
Santiago, trajanje vožnje okoli 2,5 ure)
Avtobus: Finistera ali Muxija
>>> Vozni red >>>>
Za Sarrijo in Cebreiro odhod avtobusa iz avtobusne postaje
Santiago)
Avtobus: Sarria, O Cebreiro
>>> Vozni red >>>>
<<< Nazaj na seznam vprašanj <<<
|
