Priprava na spoved
slovenski spovednik v Medjugorju
Priprava na spoved - Medjugorje festival mladih - park 1.8.2004

Slovenski spovednik:
Se bom opravičil že vsem na začetku, ker je moja Slovenščina tako mal..., tako iz prvega razreda, glede tega boste morali oprostiti, ker nisem rasel v Ljubljani, ampak sem na Hrvaškem rastel. Z druge strani se pa zavedam svoje odgovornosti, ki jo imam pred vami, kajti strah me je mojega Gospoda. Vas se sploh ne bojim, ampak svojega Gospoda se bojim.

Moje izhodišče bo letošnja Papeževa poslanica, ki bo imela odmev za celo leto, ker bo drugo leto v Berlinu srečanje. Ker se zdi, da je prava pot znana za naše srečanje z Jezusom tukaj. Tako jo jo on že razdelil na tri dele:
- na srečanje z Jezusom v molitvi, to je pogovor z Bogom, moj odnos z njim, kakšen je moj odnos, koliko čutim ta prisrčni utrip.
- druga taka misel, ki jo je Papež naglasil je Sveta Maša, kljer spoznavamo njegovo darovanje, nesebično dajanje, kjer se mi tudi darujemo, ker Maša je tudi del našega življenja.
- in tretji del govori o preizkušnjah in trpljenju, kjer spoznmo sami sebe v nošenju svoje osebne nevšečnosti, ali pa v srečanju z ljudmi, ki so okrog nas, ki so potrbni naše pomoči.
To vam na kratko svetujem. To vam bom na kratko povedal, ostalo pa še potem dodal. Takole nas Papež navdušuje.

Najimenitnejše dejanje človekovega dostojanstva se nahaja prav v njegovem vabilu na pogovor z Bogom, v tej globoki izmenjavi pogledov, ki spreminja življenje. Da bi mogli videti Jezusa, moramo najprej dopustiti Jezusu, da nas on pogleda. V nas mora biti želja: "Radi bi videli Jzusa". Čudovita misel se mi zdi prav to, da bi hoteli Jezusa spoznati in ga videti. In to je eno od zakramentov tudi Sveta spoved. Z Njim se pogovoriti, Njega sprejeti, da spremeni moje življenje, želja videti Boga in se z Njim srečati, ki prebiva v srcu vsakega moškega in ženske. Dragi mladi, dajte dopustiti, da vas vidijo Jezusove oči, da se v vas porodi želja - videti sveto, okusiti sijaj resnice. Se zavedamo tega ali ne - Bog nas je ustvaril, ker nas ljubi in da bi mi ljubili Njega. Zaradi tega človek nosi v svojem srcu neuničljivo hrepenenje po Bogu - "Tvoj obraz iščem Gospod", je zapisal psalmist. Ta Obraz, vemo, se nam razodeva po Jezusu Kristusu. Jezus je takole povedal svojim rojakom in nam: "Kdor vidi mene, vidi Očeta. Jaz in Oče sva eno." Boga ni nikoli nihče videl. Edinorojeni Sin - on ga je videl in vam ga razodel.
Želite tudi vi dragi mladi opazovati lepoto tega Obraza? Premislite, pa ne prehitro odgovoriti. Najprej v sebi naredite tišino. Pustite, da iz globine srca privre ta vroča želja, da bi videli Boga, ga srečali, prepoznali v Jezusu. Ta želja je kdaj zamorjena z nemirom sveta in z uživaželjnostjo tega sveta. Dovolite, da privre ta želja v tem razmišljanju v teh dneh pri zakramentu Svete spovedi in okusili boste čudovito srečanje z Jezusom. Krščanstvo ni formalnost, ni nauk, to je srečanje z Bogom v veri, ki je prisotno v naši zgodovini v Jezusovem učlovečenju. Iščite z vsemi sredstvi to srečanje. Ozrite se na Jezusa, ki hrepeni po vas. Iščite s telesnimi očmi v življenskih dogodkih in v obrazih drugih ljudi. Iščite Ga tudi z očmi duše v molitvi, v premišljevanju Božje besede. Kristusov obraz se more spoznati v besedilu Svetega pisma. Videti Jezusa, opazovati Njegov obraz - ta želja se ne da zamoriti, utišati, pa čeprav bi mnogi ljudje to hoteli z različnimi stvarmi, ki bi človeka odvedle od tega razmišljanja ali tega gledanja. Res je, da to človek zmore popačiti, zastreti, to se dogaja z grešnimi dejanji, kadar odvrnem oči od Stvarnika, od zapovedi, ki mi jih je dal na življensko pot, da bi lažje hodil po njej, oziroma se ravnal, v njih preusmeril na stvari, ki ostanejo za večnost.

Biti v resnici svoboden, pomeni imeti moč odločiti se za Tistega, za Katerega smo ustvarjeni, sprejeti Njegovo vodstvo nad našim življenjem. Srečanje z Jezusom vam more dati polnost vašemu življenju. Sveti Avguštin je iz izkušenj tako zapisal: "Za sebe si nas ustvaril Gospod in nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v tebi." Ne dajte se zbegati v smeri iskanja, vztrajajte, ker je v tem polnost vašega pričakovanja, hrepenenja in vaše radosti. To je prvi del te Papeževe misli, ki je nas hotel navdušiti, da bi res Jezusa z veseljem sprejeli, ga gledali v Njegov obraz, se zazrli. In tam bo sreča in ne bo nobene težave več za spoved.

Druga njegova taka spodbuda je: kje bomo Jezus še srečali in srečali tudi sami sebe in svoje bližnje. Dragi prijatelji, kadar se boste naučili odkriti Jezusa v evharistiji pri Sveti maši, češčenju, ga boste znali odkriti tudi v svojih bratih in sestrah, posebej v revnih. Evharistija, katero sprejemate z ljubeznijo in katero z gorečnostjo častite, vas uči svobode in ljubezni za uresničevanje zapovedi ljubezni. Jezus nam v čudežnem jeziku govori o darovanju samih sebe in v ljubezni do darovanja lastnega življenja. Ta govorica je težka, ni lahka. To vi vsi veste. Ni lahko poznati sebe. Taka govorica vas odvrača od pasivne in narcistične ljubezni, da bi človeka odprla in razvnela v ljubezni, ki sebe daruje. Ta evharistična šola svobode in ljubezni uči, da premagamo sebičnost, da bi se človek tako trdno zasidral v tisto, kar je resnično in dobro, nas osvobaja in vrača k sebi, da smo bolj pripravljeni odpreti se drugim. Uči nas, da prestopimo od afektivne k efektivne ljubezni. Ljubiti namreč ne pomeni imeti samo občutek - to je dejanje volje, ampak v tem, da se zna darovati. Takole je zapisal: "Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje. S tako notranjo svobodo in gorečo ljubeznijo na Jezus vzgaja, da bi Ga znali srečevati v drugih, predvsem v popačenem obrazu revežev. Blažena Terezija iz Kalkute je imela napisano na vizitki: "Plod tihote je molitev, plod molitve je vera, plod vere je ljubezen, plod ljubezni je služenje, plod služenja je mir." To je pot srečanja z Jezusom. Pojdite po tej poti naproti Jezusu! Pojdite po tej poti naproti vsem človeškim preizkušnjam, s poletom velikodušnosti in ljubezni, ki jo Bog izliva v srca po Svetem duhu. Resnočno, resnično povem vam, kolikor niste storili enemu teh najmanjših, tudi meni niste storili. Svetu je potrebno veliko preroško znamenje in bratske ljubezni. Ni dovolj govoriti o Jezusu, potrebno je konkretno dejanje, da bo On viden v govorici naših življenskih dejanj. In ne pozabite ga iskati in prepoznati Jezusa tudi v Cerkvi. Ona je vidno znamenje njegovega odrešenjskega delovanja v času in prostoru. V njej in po njej Jezus nadaljuje svoje vidnost in možnost, da ga ljudje srečajo. V svojih župnijah, gibanjih, skupnostih bodite gostoljubni drug do drugega, da se tako utrjuje med vami edinost. To je prepoznavni znak Kristusove prisotnosti v Cerkvi, kljub nejasnim oviram, sencam, ki se z grehom ustvarja med ljudmi.

In tretja njegova misel: Da se srečamo z Jezusom tudi v svojem lastnem trpljenju in preizkušnjah, kakor tudi v preizkušnjah drugih ljudi. Ne bodite presenečeni, če se na svoji poti srečate s križem. Ali ni Jezus rekel svojim učencem: "Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, kako bi moglo obroditi plodove?" S tem je napovedal, da bo njegovo življenje bogato obrodilo. Že veste - po Jezusovem vstajenju smrt nima zadnje besede. Ljubezen je večja od smrti. Če je sprejel smrt na križu, in iz tega naredil vir življenja in znamenje ljubezni, ni tega storil v slabosti ali užitkov v trpljenju. To je naredil, da bi dosegel odrešenje in nas naredil dediče svojega Božjega življenja. Sedaj sodobniki pričakujejo od vas, da boste priče Tistega, katerega ste srečali in daje življenje. V resničnem vsakdanjem življenju bodite neustrašeni pričevalci ljubezni, ki je močnejša od smrti. Pri vas je zdaj odločitev za ta dejanja. Postavite svoje sposobnosti in svoj mladostni žar v službo oznanjevanja veselega sporočila. Bodite navdušeni Jezusovi prijatelji, kateri hočejo pokazati Jezusa tistim, ki ga želijo videti, predvsem tem, ki so najbolj oddaljeni od Njega! Počutite se odgovorni za evangelizacijo svojih prijateljev in svojih sodobnikov.

To je na kratko povzetek Papeževe poslanice. Ob tej misli, kot sem vam že povedal, moramo zreti Jezusu v obraz in v naš odnos do ljubezni. Potem ni težko stopiti pred Jezusa in reči: "Kje sem odkazal svoj pogled, svojo ljubezen do Njega in bližnjega." Papež Pavel VI je nekoč takole rekel, da je največji greh sveta to, da je izgubil smisel za greh. Zato bi vas iz tega kraja prosil iz Medžugorskih izkustev pa je jasno videti, da človek takrat, ko začne duhovno živeti, pride do spoznanja, da potrebuje srečanje z usmiljenim Očetom, ki odpušča. To najbolje spoznajo spovedniki, ki tukaj v Medjugorju vsak dan ure in ure spovedujejo. Oni tudi vedo, kolikšna duhovna ozdravljenja se dogajajo pri zakramentu Svete spovedi, kako se človek takrat osvobaja smrti greha in vstaja v novo življenje. Prav ta navzočnost tukaj v Medjugorju, ko ste videli te vrste tukaj pri spovednicah in te srečne obraze, kadar stopajo iz spovednic. Kdor ni bil pozoren, bi vam to priporočal, ker jaz to še nisem videl, ker vsakega spovedanca vidim, ko odhaja iz spovednice v hrbet. Ampak drugi so nam povedali, opozorili. In potem primerjajte, kaj pomeni zakrament Svete spovedi za človeka kakšno bogastvo. Če greste od Svetega obhajila, če greste od Svete maše, od zakramenta poroke, oziroma Svetega zakona, od Svete birme - to so vsi zakramenti, poglejte, kaj se dogaja, ko jih pogledate v obraz ljudi i primerjajte zdaj z zakramentom Svete spovedi, kadar zaprejo vrata, se zazrite človeku v obraz - kakšna razlika je pri srečanju z zakramentom Svete spovedi in pri ostalih zakramentih, vsi so zakramenti, povsod se srečamo z istim Gospodom. Kako velika razlika je, boste videli sami - vam dam to priložnost, da boste opazovali pri vsaki spovednici.

Zakaj vam to govorim? Zato vam govorim, ker pri tem zakramentu ima človek največje ovire, če je kje pri kakšnem zakramentu ovira, ga najbolj ovira tukaj pri zakramentu Svete spovedi. To je srečanje s samim seboj. Ta trenutek v našem življenju je najbolj usoden in je tudi najtežje sprejeti samega sebe, takega, kot sem - reči sebi - to nisem dobro naredil. In to celo povedati, da me še nekdo drugi sliši. Ampak to je edini pogoj, da smo popolnoma osvobojeni. Duhovnik stoji pri vas in je navzoč samo kot priča, ki lahko potrdi, da ste povedali vse to, kar ste hoteli Jezusu izročiti. in garancijo dobite po duhovniku, ko izreče besede: "Odpuščeni so ti tvoji grehi." , da je vse odpuščeno. Že v našem vsakdanjem življenju, na civilnem področju se vsaka stvar preverja, kjer morajo biti priče, tako tudi pri poroki, kupo-prodaja in podobno, povsod mora biti priča. Zakak bi on moral ravno poslušati? To zgleda, da je zato, ker človek ni ravno siguren sam zaradi tiste tankočutnosti spovedancev. Spovedujejo se za isti greh še kar naprej, pa jim rečemo: "Ste se že spovedali, ste rekli glasno?" "Ja" "Pa je duhovnik slišal?" "Ja" Potem je gotovo Jezus odpustil. Ker gre se za eno sigurnost. Različni smo ljudje.

No tole vam povem, kaj se dogaja tukaj. Spodbudil bi vas glede tega, ker Medjugorje je prav vir tega in je posebnost med romarskimi kraji po svetu. Po drugih romarskih krajih po svetu nehodim, ampak drugi pripovedujejo iz drugih romarskih krajev. kot so Fatima in Lurd, kjer so v prejšnjem stoletju bila Marijina prikazovanja. Vendar nobeno od njh ni tako zaznamovano s spovedjo, kakor prav tukaj Medjugorje. Tam, kjer je pater Pij živel so gotovo tudi spovedovali, ampak to je bilo gotovo eno nacionalno spovedovanje. Pater Pij ni znal nobenega jezika. Če je že koga spovedal v tujem jeziku, je to zaradi svojega videnja. Ampak v Medjugorju se vsak lahko spove v svojem materinskem jeziku, v tem je razlika. Pojdite v Lurd, pa če se boste lahko spovedali v svojem materinskem jeziku? - razen, če imate s seboj duhovnika. Tukaj vsi narodi, ki se pripeljejo imajo svoje duhovnike. Da je tako priskrbljeno, si je izprosila Marija. Ta zakrament je spet znova vzpostavljal vrednost človeka, ker človek je postal suženj marsičesa. Torej vidite - Marijino sporočilo, ki je bilo že tolikokrat povedano že v prvih dneh, ko so se srečevali, vam je tisto znamo, ko ste prebrali, ko so se ljudje hoteli na Crnici prepričati - ali je res Marija, pa so vprašali: "Ali se lahko Marijo dotaknemo, da bomo videli, če je Ona tukaj?" Potem je Marija odgovorila: "Naj se me dotaknejo." Ljudje so roke vsak po svoje stegovali, seveda niso ničesar on videli, oni so samo... vidci so rekli: "Glej tukaj stoji, tukaj se je dotaknite!" Oni so videli, kaj so ljudje delali, ko de je vsak dotaknil Marije, njenega plašča. In kaj je potem bilo? Vidci so začeli jokati. Na Marijinem plašču so opazili različne umazane odtise prstov in začeli jokati. In potem so vprašali, kaj je to? In Marija je povedala: "To je grešno stanje v tem človeku, kateri se me je dotaknil. Ona je brezmadežna. To je eno vidno znamenje, zato so sklenili: "Gremo vsi k spovedi!" Tukaj je že od prvih dni bila spoved na prvem mestu, ker spada k spreobrnjenju. Potem je večkrat v svojih sporočilih posredovala prav isto željo. Prebrav vam bom vsaj dve Njeni želji:
- 25. 9. ali 11. 2002 je takole povabila: "Tudi danes vas kličem k spreobrnjenju. Otroci, odprite svoje srce Bogu prek svete spovedi in pripravite svojo dušo, da se bo v vašem srcu znova lahko rodil mali Jezus! Dovolite mu, da vas spremeni in popelje na pot miru in radosti. Odločite se za molitev, posebej v tem milostnem času naj vaše srce hrepeni po molitvi! Jaz sem vam blizu in posredujem pri Bogu za vse vas."
- še eno tako sporočilo iz 95 leta, ki je bilo: "Dragi otroci, vabim vas, da odprete Jezusu vrata svojega srca, tako, kakor se svet odpira soncu. Jezus želi napolniti vaše srce z mirom in veseljem. Ne morete uresničiti miru, če niste v miru z Jezusom. Zato vas vabim k spovedi, da bo Jezus vaša resnica in vaš mir. Molite, da bi imeli moč uresničiti to, kar vam govori."

Torej še tele moje kratke misli bi vam povedal: Dejansko govorim to zdaj po tolikih izkušnjah, ko slišim odmev v dušah, ki se spovedujejo, kakor tudi sam to čutim v sebi. Spoved je največje dejanje Božje ljubezni in usmiljenja. Človek, ki se odloči za spoved, izpove svojo največjo ljubezen in zaupanje v Boga. Pri nobenem drugem zakramentu ne toliko, kot ravno pri zakramentu Svete spovedi. Z dejanjem spovedi sebi pomagam postati svoboden, ker dopustim Bogu, da me osvobodi od suženjstva grešnih dejanj in navezanosti. Spoved prinaša novo življenje ali ga ponovno oživi. Iskrena spoved, kesanje, dober sklep omogočijo ponovno gospodovanje nad svojimi čutili in nagoni v odločanju za dobro.

Imam nekaj priprave, bom nekaj na kratko tukaj imel - vse tiste, ki se že redno spovedujete pa vas spomnim na tri glavne stvari, ostalo pa imam, nekaj sem pripravil, fotokopiral, ker je nekdo drug že pripravil slovensko spoved. Kdo si želi malo bolj temeljito, bi rekel, al se ne znajde, kaj bi se spovedoval. Pripravil sem nekaj zgibank, pa bi vas prosil, tisti, ki to rabite, ki ste na avtobusu prišli skupaj in skupaj stanujete v isti hiši, pa si lahko med seboj podelite, ko se eden pripravi, pa da drugem, ker za vsakega ni listka. Tisti, ki se že redno spovedujete, pa ne potrebujete tega listka. Kdor pa si želi malo bolj temeljito, bo lahko potem, tukaj jih imam 80 listkov in skupine, ki ste na avtobusu, si lahko razdelite. Ko pa pridete k spovedi, pa tam odložite, da bomo dali drugim skupinam, ki bodo prišle. Tukaj na Hrvaškem nimajo v Slovenskem jeziku, zato smo danes razmnožili. Oni imajo v drugih jezikih. Torej ena pomoč je, torej spraševanje vesti, kjer si boste lahko pomagali, v glavnem to. Zato sem tudi Papeževo poslanico prebral, temelji pa predvsem na naši osebni ljubezni do Jezusa. To je najlepše ogledalo, v katerem boste.

Opogumil bi vas še v tem, kar je za spoved še potrebno. Za dobro opravljeno spoved, da boste iz spovednice res odšli odrešeni, osvobojeni, je nujni pogoj, da se pri spovedi zamislite, da pripovedujete samo Jezusu. Duhovnik je samo tiha priča, ker on nima kaj komentirati, ker vi Jezusu pripovedujete. Pogoj je tudi, da moramo biti glasni. Svoje misli moramo izreči, da jih slišimo sami s svojimi ušesi, da bo sigurno. To pomeni - nobeno stvar ne zavijati v celofan, ampak tako, kakor se je zgodilo - preprosto, tako, kakor doživlja vaša duša, ker vsak človek na svoj način točno zazna. Torej od otroških let, ko ste bili stari tri leta, pa je vaš razum že začel malo delati - tako povejte, kakor ste takrat začeli. Torej: Ničesar ne skrivajte sami pred seboj, ampak tako, kakor se je zgodilo, tako povejte. Za duhovnika tako to ni nič pomembno, prav nič ni pomembno. Da vam povem, mene to sploh nič ne zanima, mene bi bolj veselilo tisto, kar je lepega. Povejte zaradi tega: Kar boste iskreno povedali tako, kakor je bilo, to bo tudi tako vse odpuščeno. Kar pa ne boste povedali, kar ohranite kot skrivnost za sebe, tega pa tudi niste Jezusu predali, to pa ostane pri vas. In zaradi tega ne boste imeli tako dolgo miru v svojem srcu, dokler ne boste izpovedali, če ne boste sedaj, boste pa takrat, ko boste stari 105 let. Ne bo miru v srcu, dokler ne boste tako povedali. Vsak dan sem priča temu, nikogar nič ne sprašujem. Moram povedati tako, kakor je bilo. To je izkustvo tolikih tisoč ljudi. Jaz to slišim, koliko pa šele drugi spovedniki.

Povejte vse - duhovnik mora slišati. To je Jezus sigurno popolnoma odpustil. Druga stvar, da boste res srečni šli iz spovednice: Pri spovedi imate duhovnika kot pričo, za katerega je dal Jezus 100% garancijo, da kar poveste pri spovedi, je spovedna molčečnost in se ne nosi nikamor. Jezus je dal posebno klavzuro, ključ na duhovniški jezik, da zaščiti spovedno molčečnost, da se nobena skrivnost ne more izdati. Ne bojte se, duhovnik ne bo izdal. Če niste sigurni, vprašajte naše vidce, pa vam bodo povedali. Že 23 let jih sprašujejo, kaj je Marija povedala, katera sporočila je povedala, kaj je povedala v tistih skrivnostih. Vsi so nemi. Pa jih poskušajo levo in desno, pa - nič. Marija je rekla - takrat, ko vam bom jaz povedala... Torej ničesar - pa veste, vidci, kdo so? Tudi ženske, kajne, ki ponavadi težko ohranijo skrivnost, kajne? Ampak poglejte - ničesar od onega se ne da povedat. Poglejte, jaz sem vse slišal, posnetke, različna izpraševanja - vse do tiste meje, potem pa usta ostanejo zaprta in nikamor več. Da boste vedeli, spoved je pa še bolj sigurna, ker spoved ni nastala 1980 leta, ampak že mnogo prej. Torej Jezus svojo skrivnost ohrani, Marija pa tudi. Rekla jim je: "Takrat, ko vam bom jaz povrdala, takrat boste morali povedat, prej pa ničesar." To jih nič ne teži. Oni si med seboj nič ne povedo in se tudi ne sprašujejo, kakšno ima kdo 9. in 10. skrivnost. Tako, da vam malo olajšam, da vam opišem, kako to izgleda. Oni niso duhovniki, pa nič ne spovedujejo, pa imajo tako zavezane jezike, kakor mi. To je eno olajšanje, da boste pogumni.

Tretje, kar vam lahko povem, da je najlepši dogodek v življenju srečanje z Jezusom pri Sveti spovedi. Ker tu se z Njim osebno srečate, kot sem vam že povedal, poglejte po obrazih. Vsak ima tudi svojo osebno izkušnjo. Nobena stvar tako ne olajša, kakor prav spoved. To, kar nam je bilo pred par sekundami še nejasno, pa strah, zdaj mi je pa lažje. Jaz sm bil tiho, nobene besede nisem spregovoril, pa je že bilo lažje. Bogu hvala! Kar duhovnik spregovori, spregovori zato, da vam olajša kakšno stvar ali pa vam kakšno stvar še osvetli, da boste korak za korakom lažje naredili proti svoji notranji osebni svobodi.

Zdaj pa na kratko še te vsakdanje stvari, ki se sprašujemo ob spovedi:

• Pomisli na ljubezen, ki ma tri razsežnosti: - Bog, bližnji in jaz. Moji grehi so ranili ljubezen in sem grešil zoper Boga.
• Ali je Božja volja merilo mojega življenja?
• Ali imam druge "bogove", na primer denar, stvari, telo, ki mi več pomenijo, kakor pa skrb za rast Božjega življenja v meni?
• Ali najdem vsak dan čas za pogovor z Bogom v molitvi?
• Kako praznujem nedelje in praznike?
• Sem se vere sramoval, se iz nje norčeval, ali jo celo tajil?
• Sem vraževeren? V tem vraževerstvu pa, kot veste, so tudi razne "ezoterične", bioenergija, razne joge in ponudbe, ki jih imajo po Sloveniji in po celem svetu. Tu se prašujte, kje je kdo kaj takega imel. Prosil bi vas, da to dobro razmislite, kajti tukaj v Medjugorju srečujem največ tega pri spovedi, kajti ta svet, ki prihaja, je vedno bolj omadeževan al pa zasvojen, ali pa prav obremenjen do skrajnosti v raznih oblikah vedeževanja. Strašno trpljenje prihaja že nad tega človeka, ki se je s srečeval s takšnimi stvarmi, kot so: karte, horoskopi, pa različne take reči. Ljudje sprašujejo to iz otroštva, pa je bilo to nevede ali nehote. Pa klicanje duhov. Pozneje, ko nekdo malo zraste, pa čisto vse pride na površje. Jaz pravim tako, da je hudobni duh takrat, ko smo bili še neverni, vrgel v nas seme, negativno duhovno frekvenco in tukaj ima priložnost, da jo je vedno dopolnjeval z različnimi stvarmi, vlekel pozornost na te stvari. Enkrat to pride na površje in udari z vso močjo navzven. Pa ne samo nad tistim, ki je to naredil, ampak nad vsemi tistimi, ki so v družini. To so strašne posledice in moram vsak dan poslušat njihove življenjepise, kakšne tragične stvari doživlja družina. zaradi teh stvari. Tako vas prosim, če imate, pomislite na to. Osvobodite se stem, ko Jezusu poveste, ker Jezus je najbolj siguren. Od vseh eksorcizmov, ki jih je kdo izrekel, je spoved najmočnejši eksorcizem, ker sam Jezus odrešuje. Tukaj je spoved, tukaj je zakrament. Ostali eksorcizmi so pa samo zakramentali. To so blagoslovi in molitve. Spoved je zakrament, zato je najmočnejši eksorcizem. Prav vsak duhovnik, ki izreče Jezusove besede, zato je najbolj sigurno to. To je začetek osvobajanja, odreševanja. Zato vas prosim, da na to tudi malo pomislite.
• Sem nad Bogom obupoval v svojih težavah?
• Sem žalil Boga z grdim govorjenjem in preklinjanjem?
• Sem spolnil zaobljubo?
• Sem brez zadostnega razloga prisegel?
• Potem misel zoper bližnjega: Ali bližnjega izkoriščam pred poroko? Kako sem se pripravljal nanjo?
• Življenje v zakonu: Ali skrbim za versko vzgojo otrok?
• Rad pomagam potrebnim, posameznikom, družbi, Cerkvi?
• Ali vestno opravljam poklicne dolžnosti?
• Sem želel bližnjemu slabo, morda celo bolezen in smrt? Tudi tega več slišim, kako ljudje iz svoje jeze izrekajo strašne kletvine, strašno zlo. Najhujše je, ker v Sloveniji to ne pojenjuje in je vsaka beseda za to uporabna, npr.: "vrag te odnesi.", torej: izročitev hudobnemu duhu. In to se dobesedno tako zgodi na njihovih otrocih. Vse, kar so starši ali osebe izrekle, pa naj bo premišljeno ali nepremišljeno - torej izrečeno je bilo, zato se to dobesedno dogaja v njihovem življenju. Take grozljivke noben film ne more predstaviti, kot taki ljudje prestanejo, ko to pripovedujejo. Torej - ne klicati hudobnega duha, ker je že brez tega preveč prisoten.
• Sem koga v jezi in maščevalnosti udaril?
• Sem kaj ukradel?
• Sem koga pohujšal s svojim obnašanjem, oblačenjem, s svojimi besedami?
• Sem koga brez vzroka sumničil ali celo krivo obsodil in obrekoval?
• Sem neupravičeno prebiral tuja pisma in zapiske?
• Sem druge podpihoval in s tem povzročil jezo in prepire?
• Sem spoštoval življenje, tudi življenje še nerojenega otroka? Najhujša pošast tega stoletja, teh zadnjih stoletij je gotovo splav. Mučenje takšne matere je nepopisno. Nekatere dolgo, dolgo nosijo to trpljenje v sebi, to tesnobo v sebi, da more priti do Medjugorja. Šele tukaj se odpre. Veste - se ne da več zdržati. Ali gre čisto do bolezenske stvari, kjer se človek boji, ali pa do depresij. Tisti, ki imamo to možnost, da imamo spoved smo lahko srečni. Preko spovedi se ponovno prerajamo in zavzamemo drugačno stališče do nerojenega otroka, torej pomeni: znamo ponovno sprejeti otroka, ga vživeti v svojih mislih in v svojih čustvih. To pomeni, da začnemo spet z njim živeti. Torej, naše oči ga ne vidijo, ampak moj duh, moje srce, moja misel, molitev, delo, karkoli je že, živi otrok z menoj. Torej sprejeti otroka nazaj. Kdor pa ne pozna Kristusa, je pa to eden od največjih depresij zaradi tega. V zahodnem svetu boste videli, da je polno teh posvetovalnic... In seveda, kaj lahko naredi psihiter in psiholog? Nič..., ker ne more odrešiti. Niti tega ne vede, kako tesnobo odgnati. Depresija je vedno duhovna stvar, nikoli ni telesna stvar Depresija je zato, ker smo probremenjeni z odvečnimi stvarmi ali prevelikimi skrbmi ali pa nemoralno življenje. In to nas pravzaprav kar naprej preganja. Iz tega potem to prehaja na živčni sistem in živci nam popustijo. In potem gremo k zdravniku in nam da tablete in mislimo, da se nam s tem duh ozdravlja. Ne! Niti živci si ne morejo odpočiti, ker se mora najprej osvoboditi duh. Pri depresiji je potrebno človeka razveseliti, razvedriti, razbremeniti. Ko se vrne mir, veselje, radost v vsakdanje razmišljanje, govorjenje, dejanja, veselo sproščenost, takrat se živci osvobodijo, pa ni treba nobene tablete, ker potem gre od živcev naprej na druge dele našega telesa in bolezni. Vedno pa je vzrok duhovno življenje. Tako močno je duhovno življenje. Zato pa cenimo mir s Kristusom, ker prinaša telesno in duhovno življenje al pa zdravje.
• Zoper sebe: Ali si prizadevam za rast v duhovnem življenju?
• Kako sem uresničil dosedanje dobre sklepe?
• Skrbim za svojo versko izobrazbo, npr. čtivo, duhovne vaje, kakšne duhovne seminarje?
• Kako uporabljam čas?
• Me kdaj premaga lenoba?
• Spoštujem svoje telo? Naj tukaj še enkrat: Spoštujem svoje telo - bi vas tukaj tudi prav lepo prosil: Nikar se ne bojte povedati samozadovoljevanje, ki vam lahko vsak duhovnik, če je kolikor kaj odprt, vam lahko pomaga, kako se to stvar hitro da znebiti in celo življenje se nikoli več ne ponavlja. To ni bolezen, bolezen pa lahko nastane. To je znati premagati, to je pravočasno je treba premagati misli in telo se ne vznemirja. Jaz vsakemu povem vzpodbudo in so vsi veseli in srečni. Pravzaprav mine za celo življenje. Torej, ne bojte se, nobena sramota to ni. Dokler ne vemo, za kaj se gre, telo zahteva, mi pa ne vemo, kaj narediti. Zato je treba kontrolo nad svojim nagonom narediti razumsko in brez težav to izgine za zmeraj. Tukaj boste vedeli, da se tega ne sramujte, to je čisto človeška slabost, kakor drugo, pa se da čisto odpraviti od nas.
• Sem bil kdaj neiskren? Sem zaradi strahu in neizkrenosti ravnal zoper prepričanje svoje vesti?
• Sem skrbel dovolj za svoje zdravje? To veste tudi sami, kje človek lahko pokvari svoje zdravje. Preveč se igramo, kadar smo zdravi, pijemo hladne stvari, se ne oblačimo dovolj, kadar je potrebno ali pa karkoli takega, sami veste. Preveč človek tvega in s tem škodi svojemu telesu.
• Sem prekomerno pil in jedel?
• Sem drugemu zavidal uspeh?
• Sem drugim dajal slab zgled in jih navajal v greh?

No, tu je nekaj vzorcev. Tisti, ki ste pri spovedi redno, boste znali. Kdor pa bi rad še kaj več, je onih vprašanjih še bolj podrobno opisano. Kaj bolj važnega od tega pa ni: Dve ljubezni sta, moja ljubezen do Boga in moja ljubezen do bližnjega.

Sedaj bomo pa skupno zapeli še Očenaš in se tako nebeškemu Očetu priporočali za njegovo odprtost Očetovske roke, da nas sprejme med sebe.

Za spoved pa vam tako rečem: Imate priložnost cel teden prihajati na spoved od jutra do večera. Upam, da bodo še drugi slovenski duhovniki, koliko - štirje so tukaj, pa še bodo prišli. Tako, da ni treba hiteti, ampak se dobro propravite, razen, kdor je že dobro pripravljen. Drugače pa je spoved. Tudi pogovorite se, če je to potrebno. Drugače pa imate zdaj priložnost, kajti imate s seboj radio, frekvence boste imeli, kjerkoli boste sedeli. Čakate pred spovednico dalj časa, pa poslušate - nič ne boste izgubili, vse boste slišali, dokler ne boste šli v spovednico. Tam lahko sedite na klopi in rečete: "Mi gremo po vrsti notri" , ker ni treba stati. veste. Kjerkoli spoveduje, vsak slovenski duhovnik vas bo spovedal.

Kdor pa hoče hrvaško, ki zna hrvaško, angleško, francosko... imate v vseh mogočih jezikih in kdor kateri jezik zna, se lahko spove. Opazujte duhovnike in kateri vam je simpatičen in upajte, da vas bo razumel, pa pojdite k tistemu. Ja, velja. Imate poseben instinkt, da lahko to odkrijete, pri katerem se lahko spoveste. Torej možnosti imate vse. Torej niste vezani samo na slovenske duhovnike. Vsak duhovnik je dober, kateri vas lahko spove. Mora pa biti tako: Duhovnik mora razumet, kaj spoveduje, ker tako... Mi v sili že spovemo Slovake, ampak ni dobro. Zakrament sicer sam po sebi velja, ampak tisti, ki se spove, nazadnje s časoma ni siguren, ali je bilo odpuščeno ali ni bilo odpuščeno. Tukaj je tisto, kar sem vam prej pripovedoval: Moraš povedati tako, da duhovnik razume. Če duhovnik ni razumel, je isto, kot če se nisi spovedal. To so neki pogoji, ki niso odvisni od nas, ni se jih izmislila Cerkev. Cerkev je morala to sprejeti, ker je tako Jezus naročil: "Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni" - torej duhovnik jih mora slišati. Vidite, kako je opisoval Sveti Jakob. To je Cerkev tudi sprejela, kar je bila Jezusova želja.

Torej z spoved imate priložnost in ni vam treba takoj zdaj hiteti. Pripravite se. Če imate kakšne potrebe, je tudi lepo, da se pogovorite, kaj hočete. Zato marsikatera stvar malo dalj traja. Zato se ne jezite, imejte čas, da vsi pridete na vrsto. To bi vam priporočal. Potem boste vsi prerojeni in osvobojeni šli iz Medjugorja s kakšno novo zamislijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi Tvoje ime,
pridi k nam Tvoje kraljestvo,
zgodi se Tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
In ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Blagoslov vsemogočnega Boga: Očeta in Sina in Svetega duha naj pride na vas in na vas vedno ostane!
Amen, Aleluja!

Skupaj - ogledi vseh strani: