Santiago de compostela
Camino - romarska pot v Španiji
Španska Jakobova romarska pot
opis, potopisi, slike, zemljevidi, navodila, oglasi

OPIS POTI

Camino - Romanje v Santiago de compostela je ena  najbolj znana romarska pot na svetu. Začne se v južni Franciji pod Pireneji, nedaleč od Lurda in gre preko Pirenejev, prehodi se celo Španijo v smeri vzhod - zahod do Atlantskega oceana. Na to romanje so odhajali že v srednjem veku, potem nekaj časa ne, v zadnjem času pa je ta romarska pot spet množično obiskana. Največ romarjev gre na na to pot peš, veliko tudi s kolesom. Na pot odhajajo iz različnih krajev, nekateri od doma, večina pa iz Saint Jean Pied de port-a v južni Franciji, zato to pot imenujejo "francoska pot" (Camino frances). Osnovna pot (Saint Jean p.p. - Santiago) je dolga 816 kilometrov, če pa nadaljujemo še do Finistere 905 in Muxije pa 940 kilometrov. Ta razdalja ni povsem točna in je lahko malo drugačna zaradi več variant na posameznih odsekih - >>> glej razlago >>>. Poleg francoske poti obstaja še nekaj drugih, ki so manj znane, npr. portugalska pot, Camino norte, severna pot, Primitivo, po celini.... , na katero pa gre le manjše število romarjev. Na tej strani je opis predvsem francoske poti, ki je najbolj znana.
Na cilju v Santiagu de compostela je pokopan apostol Sveti Jakob (več o njem na desni strani malo nižje).

Razlogi, zakaj ljudje odhajajo na to pot niso samo verske narave. Pravzaprav je romarjev, ki gremo na Camino (tako se imenuje to romanje) iz verskega razloga le manjšina. Tisti, ki gredo zaradi verskega razloga imamo na vsej poti vsaj v večjih krajih možnost obiska Sv.maše, na cilju pa gredo na grob apostola Jakoba.
Večina romarjev pa gre na pot iz raznih vzrokov: predvsem je to želja po spremembi, hoja po naravi, druženje z novimi ljudmi, hujšanje, spoznavanje novih krajev, šport, malo drugačne počitnice, pa da se izognemo delu, šoli, podivjanemu tempu,... večina pa kar iz malo mešanih vzrokov vsega tega in vsi seveda prostovoljno, nekako podobno temu zakaj ljudje hodijo v hribe... Marsikdo reče. da moraš biti malo "usekan", da greš peš skoraj 1.000km, ampak ne, romarji imajo v povprečju bolj urejeno podstrešje od večine normalnih ljudi. Med romarji so ljudje raznih veroizpovedi, največ je seveda Katoličanov, je pa še precej Protestantov, pa tu in tam kakšen Pravoslaven, Musliman in precej ateistov.
Romarji prihajamo iz raznih dežel sveta: največ je Italijanov, Špancev, Francozov, Nemcev, Američanov, Skandinavcev, Angležev, Portugalcev, Poljakov in Južnih Korejcev, pa nekaj Slovencev in še tu in tam kakšen Rus, Kitajec, Hrvat, Afričan, Bolgar, Arabec, Avstralec, Japonec, Ukrajinec, Madžar,...
Ne glede na to, od kje je kdo, zakaj je šel na pot in kakšen položaj ima v družbi, se romarji med seboj dobro razumemo.

Romanje ali turizem? Pot je takšna, kakršno si jo romar naredi sam. Če bo nekdo pot jemal bolj zlahka, to je malo pešačil, malo uporabljal javni prevoz, si vzel veliko časa za razne druge dejavnosti in manj za hojo, obiske lokalov, potem je to res vse bolj turistično. V raznih tiskanih vodnikih za romarje je pot predstavljena bolj v tej obliki, predvsem "hoja od mesta do mesta", to je prenočevanje v večjem ali manjšem mestu, hoja po podeželju in hribih, potem pa spet prenočevanje v večjem kraju... Ponavadi je tako, da pri takem romanju padeš ravno v večjo gnečo in je res vse bolj turistično.
Lahko pa te vodnike malo spregledaš in hodiš malo drugače: prenočuješ nekje na deželi in/ali v hribih (kjer so tudi prenočišča), potem pa greš skozi mesta sredi dneva (tam v trgovini nakupiš vse potrebno) in spet prenočuješ nekje na deželi. Tako romanje je precej drugačno: pogosto si na poti sam in srečaš le manjše skupine ali posameznike, tiste prave romarje. Ta način romanja pogosto izberejo bolj izkušeni romarji - povratniki. Od nadležnih množic si pa na poti oddaljen ravno za pol dneva hoje. Romarji hodijo po poti v nekakšnih valovih (zjutraj iz večjega kraja gre na pot večja množica, potem pa cel dan malo ljudi in tako naprej). Pa še v manjših prenočiščih na podeželju je vse drugače , kot v mestih. Popoldne ali zvečer se pa še lahko malo sprehodiš v naravi... Pa če se še držiš nekega reda, ne goljufaš pri hoji, potem je ta pot vse kaj drugega, kot le turizem. Vidiš veliko lepega na poti, srečaš zanimive ljudi.

Ta pot naj bi človeka spremenila? Marsikdo je že slišal. da naj bi se ljudje vračali s te poti povsem spremenjeni, drugačni... Pa je to res? mislim, da nič posebnega, vrneš se tak, kot si šel tja, le nekaj kilogramov si lažji .
Se pa med hojo navadiš, da ura ni najpomembnejša stvar na svetu. Ne delaš nobenih pravih načrtov glede hoje po dnevih in vseeno prideš daleč, nazadnje pa na cilj, kakšen dan prej ali pozneje. Pravi romar postaneš, ko enkrat razumeš to, da cilj ni v Santiagu de compostela, ampak v Saint Jean p.p v Franciji, cilj ti postane sama pot. Ko greš večkrat na tako pot, ti proti koncu romanja postane kar tesno, ker veš, da boš moral kmalu iti domov... Na prvem romanju tega ne občutiš, z vsakim naslednjim pa vse bolj. Z vsakim naslednjim romanjem se ti zdi romanje krajše, razdalje tudi krajše.

Na tej internetni strani najdeš: opis poti, vodič po poti, zemljevide, GPS programe za to pot, navodila glede opreme, prevoza in povratka, potopise, slike, opise prenočišč, oglase glede prevoza, opreme in družbe na poti, razne druge opise, lahko pa zastaviš tudi kakšno vprašanje,...